Prodaja dizelskih avtov je v zadnjih letih na področju EU presegala 50 odstotkov. Evropa je edina regija na svetu s tako močno navezanostjo na dizelske motorje, kar ni čudno zaradi načrtne evropske politike spodbujanja k nakupu tovrstnih avtomobilov prek cenovno ugodnejšega dizelskega goriva. Hkrati so dizli varčnejši od bencinskih motorjev in v zrak izpuščajo manj toplogrednega plina CO2, a precej več drugih škodljivih emisij, kot so trdni delci ali NOx.
Afera s koncernom Volkswagen in sledečimi preiskavami, ali so v goljufivo olepševanje okoljske podobe dizelskih avtov vključene tudi druge znamke, so na kupcih vendarle pustile posledice. Automotive News poroča, da je delež dizelskih avtov v mesečni prodaji v aprilu padel pod 50 odstotkov in da je več ljudi kot doslej kupilo bencinske ali alternativne pogone. V vseh štirih mesecih letošnjega leta so sicer dizli obdržali 50,1-odstotni delež pri novih avtih, a zgolj aprila je njihova prodaja padla za 3,1 odstotka. Najbolj so se zamerili Špancem (-6,8 odstotka, še vedno pa 64,6 odstotka vseh novih avtov) in Francozom (-6,7 odstotka, še 59,3 odstotka). Upad so zaznali tudi na preostalih največjih trgih, to so Nemčija, Italija in Velika Britanija.
Najbolj je upadla prodaja dizlov v kategoriji malih avtov in kombilimuzin ter manjših MPV-jev. V večjih razredih pa dizli še vedno močno prevladujejo in imajo 80-odstotni delež.
Proizvajalci že napovedujejo nove čase, tudi v luči napovedanih ostrejših regulativ o emisijah, s katerimi žuga Evropska komisija. Prihodnji predpisi bodo zahtevali, da imajo dizli napredni sistem prečiščevanja emisij (SCR), ki se vsaj pri manjših in cenejših avtih ne bo več cenovno izplačal.
Šef BMW Harald Krüger je denimo dejal, da se približuje dan, ko investiranje v nadaljnji razvoj dizlov ne bo več smotrn. Pri Daimlerju pa so pred kratkim napovedali polmilijardno investicijo v razvoj električnih avtov.
Tudi Slovenci se (morda) ohlajajo
In Slovenija? Zadnji podatek Statističnega urada kaže, da se je v letu 2015 v primerjavi z 2014 delež dizlov celo povečal in sicer kar za pet odstotkov. Konec leta 2015 je tako 55 odstotkov vseh v Sloveniji registriranih avtov (povprečna starost je prek devet let) uporabljalo kot pogonsko gorivo bencin, 44 odstotkov pa dizelsko gorivo. V ostalem odstotku so združeni vsi alternativni pogoni (hibrid, priključni hibrid, električni pogon, plin).
Statistični podatki o novih registracijah družbe Ardi pa kažejo, da je bilo v letu 2015 prvič registriranih 30.200 dizelskih avtov in 29.250 bencinarjev. Avtov z alternativnimi pogoni je bilo okoli 350, kar pomeni, da je imel dizel pri novih avtih polovični delež. Za leto 2016 pa dosedanje registracije kažejo, da ima trenutno bencin 50-odstotni delež, dizel pa 49-odstotnega.
dezurni@zurnal24.si
Govorimo samo o avtomobilih, koliko dizla pa pokurijo ladje in kamioni? Za dizel pride 100 ladij, 100 kamijonov....za bencin +10-20%.
Seveda je. Kaj bo pa za naše potomce ostalo se ti pa, kot kaža gladko =be, kajne?
Dizel je DRAŽJI! Samo zaradi načrtne politike je davčna obremenjenost manjša, zato je končna cena nižja. Američane z njihovimi velikimi motorji smatramo za oneznaževalce, je resnica precej drugačna - oni se nikoli niso tako zaljubili v dizle kot v evropi.<br… ...prikaži večr />Ja, res pokurijo manj, a je v tistem veliko vđ strupov kot v bencinarjih. Pusti CO2, ta je še najmanj nevaren.