Sicer ne gre za noben traktor, niti za kakšen drug delovni stroj, saj jih Zavod za gozdove niti ne poseduje, ker niso izvajalci del v gozdu. A projekt, ki so ga na krajevni enoti Ljubljana izpeljali skupaj s Centrom odličnosti nizkoogljičnih tehnologij (CONOT), dokazuje, da bi tovrstne avtomobile lahko brez težav uporabljala prenekatera služba v državi. Če bi seveda država stvari obrniti v pravo smer ...
Conot, ki že pol leta izvaja demonstracijski projekt trajnostne mobilnosti, pri čemer preverja upravičenost uvajanja električnih avtomobilov pri nas, je v sodelovanju z Renault Slovenija zavodu za nekaj mesecev posodil v uporabo električnega kangooja ZE. Z njim naj bi preverili, ali je mogoče za potrebe ljubljanskega zavoda, ki pokriva revirje od Polhovega Gradca do Medvod in okolice Ljubljane, vzdržno uporabljati električno vozilo za prevoz po cesti in gozdnih kolovozih.
Rezultati uporabe te do narave "nežne tehnologije" s terena so spodbudni, saj na Zavodu ugotavljajo, da bi lahko veliko večino vsakodnevnih poti zaposleni naredili z dosegom enega polnjenja, ki v idealnih okoliščinah dosega 100 kilometrov. Med drugim so se med eno izmed testnih voženj odpeljali celo na vrh Šmarne gore, kamor je električni kangoo "zlezel" brez večjih težav, ob tem pa je bil zaradi izredne tihote zelo prijazen do obiskovalcev te priljubljene rekreativne točke nad Ljubljano. Pri Conotu izpostavljajo, da se med celotnim ciklom uporabe in polnjenja kangoo obnaša povsem brezemisijsko, saj je tudi elektrika na polnilni postaji iz obnovljivih virov.
A do široke uporabe tovrstnih vozil v gospodarstvu in javnih službah utegne biti še daleč. Primerjava med kangoojem ZE in klasičnim vozilom na motorni pogon je namreč pokazala, da je kangoo z upoštevanimi vsemi stroški energenta in vzdrževanja na dolgi rok (8 let in 1500 km na mesec) resda za 60 odstotkov bolj učinkovit in s stroški lahko cenejši tudi do 8.000 evrov, a je to v sedanjih razmerah na trgu, predvsem zaradi višje nabavne cene, verjetno še vedno premalo, da bi se zanj kupci prostovoljno odločali.
Na drugi strani je Željko Purgar, koordinator projekta pri Conot, izpostavil, da država izmed različnih spodbud za nižanje energetske odvisnosti za električna vozila namenja le nekaj odstotkov sredstev, čeprav na sektor prometa odpade kar 40 odstotkov vse porabljene energije pri nas.
Pri Conot sicer v okviru demonstracijskega projekta menijo, da bi lahko ob vzpostavljeni mreži polnilnic električna vozila zadovoljila potrebe po mobilnosti 200 do 250 tisoč migrantov.