Leto 2024 bo kar pestro glede sprememb, ki čakajo voznike in vozila. Izzivov je veliko: viša se povprečna starost tako vozil kot voznikov, po drugi strani se prometni tokovi na slovenskem cestnem omrežju krepijo, vse to pa prinaša številne nove probleme.
Verjetno daleč najpomembnejši letošnji pravni akt v zvezi z vozniki ne samo v Sloveniji, temveč po vsej EU, bo nova evropska direktiva o vozniških dovoljenjih, čeprav še ne bo imela takojšnjega vpliva na državljane naše države. Uvedla bo precejšnje spremembe glede opravljanja in veljavnosti vozniških dovoljenj, na primer digitalno vozniško, zelo verjetno pa prihaja pogojevanje podaljševanja veljavnosti vsaj za starejše voznike, če ne kar za vse. Pogajanja o besedilu direktive prehajajo v zaključno fazo, predvidoma pa bo s strani Evropske komisije, članic in Evropskega parlamenta potrjena do spomladi oziroma še pred junijskimi volitvami za novi sklic evropskega parlamenta. Bodo pa imele države članice nato prehodno obdobje treh let, da nova pravila sprejmejo v svoje pravne rede.
Prihajajo drugačni znaki
Z ministrstva za infrastrukturo, ki je pristojno za cestno zakonodajo, so nam povedali, da zakonodaje na področju voznikov pred uveljavitvijo navedene direktive ne bodo spreminjali.
Bodo pa letos pri nas stopile v veljavo določene spremembe zakonov in predpisov glede cestninjenja, ki bodo med drugim spremenile razlikovanje med težkimi vozili glede na njihove izpuste. Obetajo se tudi določene spremembe na področju prometne signalizacije, ki prinašajo nekatere nove oziroma spremenjene prometne oznake.
Sredi leta 2024 naj bi bile sprejete spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu, predvideva se tudi sprememba zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. S tem v zvezi gre tudi za spremembe pri uporabi tahografov, saj morajo od 31. decembra 2024 vsa tovorna vozila s skupno maso nad 3,5 tone, ki so namenjena mednarodnemu transportu, uporabljati najnovejšo 2. generacijo 'pametnih' tahografov. Od leta 2026 bodo morala v mednarodnem prometu tahograf uporabljati vsa nova vozila nad 2,5 tone, torej tudi vozniki klasičnih kombijev.
Prvi učenci po 'izpit' za e-skiro
Leto 2024 bo prvo, ko naj bi se začele uvajati spremembe, ki jih predvideva nova resolucija o varnosti cestnega prometa do leta 2030. Njen osnovni cilj je do takrat prepoloviti število smrtnih žrtev v prometu in močno zmanjšati število poškodovanih. V skladu z zavezami, ki so jih potrdili tudi poslanci v državnem zboru, naj bi vsi deležniki začeli s prvimi koraki glede uvajanja določenih sprememb in novosti. Med prvimi konkretnimi koraki iz resolucije bo že spomladi stekel pilotni projekt glede uvajanja programa delavnic za voznike e-skirojev v 9. razred osnovnih šol.
Leto 2024 naj bi zaradi vpeljave novih tehnologij, tudi umetne inteligence, prineslo naprednejše upravljanje s prometom tako glede boljših napovedi prometnih tokov za več dni vnaprej kot tudi z nadgradnjo sistema za upravljanje prometa na mestnih vpadnicah v Ljubljano s sinhroniziranim delovanjem semaforjev.
Dars kot upravitelj avtocestnega prometa sicer napoveduje še več drugih projektov, ki bi izboljšali pretočnost in učinkoviteje obveščali voznike. Prav tako bi v primeru uspešno zaključenega razpisa začeli s projektom vzpostavitve sekcijskega merjenja hitrosti na štirih avtocestnih odsekih, ki pa ne bo aktivno pred letom 2026.
Pričakujejo se nadaljnji ukrepi glede krepitve javnega prometa v obliki poenotenja voznih redov, uvajanja enotne vozovnice za celoten sistem javnega sistema in spodbujanje alternativnih metod prevozov, kot jih predvideva operativni načrt dela vlade za obdobje 2020-2025.
Na slovenskih cestah bo leto 2024 izjemno pestro, izvajali se bodo številni gradbeni projekti, delno tudi v luči odpravljanja posledic katastrofalnih poplav. Med najbolj pričakovanimi dogodki bo gotovo skorajšen preboj druge cevi pod Karavankami, morda se bodo že začela dela za širitev primorske in štajerske avtoceste v šestpasovnico.
Vsi avti s parkirnimi senzorji in črno skrinjico
Leto 2024 bo pomenilo eno večjih prelomnic glede varnosti vozil v zadnjih desetletjih. Od 7. julija dalje morajo vsa osebna vozila, ki bodo v prodaji kot nova, torej tudi tisti modeli, ki so bili predstavljeni že pred leti, imeti kar nekaj serijsko vgrajenih asistenčnih sistemov. Med njimi so inteligentni asistent za hitrost, pomočnik za vzvratno vožnjo (senzorji ali kamera), sistem za avtonomno zaviranje v sili (AEB), ki prepozna druga vozila in ranljive udeležence, sistem za ohranjanje voznega pasu, sistem za prepoznavo utrujenosti in predpriprava za vgradnjo alkoholnih ključavnic.
Prav tako bodo imela odslej vsa nova osebna in LGV vozila obvezno vgrajeno 'črno skrinjico' oziroma zapisovalnik dogodkov. Naprava bo namenjena izključno rekonstruriranju dogajanja tik pred, med in po nesreči, dostop do podatkov bodo imele samo pooblaščene osebe.
Še čistejši dizli in tišji motoristi
Za vsa osebna vozila bo s 1. septembrom 2024 stopil v veljavo Euro 6e, ki sicer že velja za nove tipske odobritve. Nov standard prinaša strožje tolerance glede emisij, ki jih vozila s termičnim pogonom lahko izpuščajo med testi v realnih razmerah. Gre za zadnjo različico 'šestice' pred uvedbo precej strožjega Euro 7 protokola, ki bo uvedel tudi meritve emisij pnevmatik in zavor ter prvič prinaša zahteve za baterijske modele.
Za nova motorna kolesa pa je z novim letom 2024 že stopil v veljavo Euro 5+ protokol. Čez eno leto ga morajo izpolnjevati tudi modeli, ki so bili že doslej v prodaji, a predvidoma ne bo povzročil takšnega 'pokola', kot ga je prehod iz Euro 4 na Euro 5. Bodo pa morali biti novi motorji zdaj še tišji.
Lastništvo avta ne bo cenejše, morda pa bo nakup
Lastniki so prepričani, da novi oziroma rabljeni avti še vedno stanejo preveč in da so previsoki tudi stroški vzdrževanja. Poleg tega bo letos na polnost žepov vplivala negotova gospodarska situacija, višja cena goriv in inflacija. Tudi pritisk na zavarovanja je zelo visok, dražje kot v preteklosti je financiranje nakupov.
Dobra novica je, da bodo cene za avte v letu 2024 po pričakovanjih nekoliko upadle, čeprav je odstotek težko napovedati. Kot pravijo pri podjetju AutoBrief, bo letos dve tretjini kupcev, ki bodo menjali avto, poseglo po rabljenem, tretjina po novem.
Njihove analize še kažejo, da se bo dodatno povečal uvoz rabljenih vozil iz drugih članic EU in da trenutno vlada veliko zanimanje za avte vrednosti do 20 tisoč evrov, nad to mejo pa precej manj. "Če ne bo prišlo do drastičnih sprememb, kaže na to, da bo zmagovalec tudi leta 2024 ostal bencinski pogon. Zaznavamo veliko zanimanje tudi za hibride, dizli ostajajo nekje v povprečju pri slovenskih kupcih. Glede na podatke lahko rečemo, da ne moremo pričakovati hudega preboja električnih vozil, ki ga že dolgo pričakujemo," pravijo pri AutoBrief, ki napovedujejo tudi pospešeno digitalizacijo avtomobilskega trga, ki prinašajo nova razmerja in prodajne postopke med prodajalci in kupci.
Slabše novice prinašajo naftni trgi. Cena goriv bo v letu 2024 po napovedih analitikov verjetno višja kot smo jih bili deležni konec prejšnjega leta.
Zelo verjetne so določene spremembe in prilagoditve glede državnih spodbud za nakup brezemisijskih vozil, v igri je več scenarijev. Vzporedno lahko pričakujemo napredek glede razvoja polnilne infrastrukture, v kratkem bomo na južni ljubljanski obvoznici dobili prve črpalke prihodnosti.
M+S gume ne bodo več zimske
Tako kot Slovenija je ceno vinjet nedavno prilagodila tudi sosednja Avstrija. Novost pri severnih sosedih pa je uvedba dnevne vinjete, ki stane 8,60 evra, 10-dnevna pa po novem stane 11,50 evra. Še naprej je na voljo tako v digitalni ali fizični obliki.
V Italiji stopajo v veljavo bistveno višje kazni za določene prometne prekrške. Za nepravilno uporabo mobilnika med vožnjo boste po novem plačali v povprečju trikrat več ali lahko celo do 1.697 evrov! Strožje so tudi kazni za vožnjo pod vplivom in za hitrost. V Italiji nikar neutemeljeno ne parkirajte na mestih za invalide, kazni za to dejanje zdaj segajo vse do 990 evrov.
V Nemčiji stopa s 1. oktobrom oziroma pred začetkom naslednje sezone zimskih pnevmatik v veljavo zanimiva novost. Kot zimske gume bodo veljale le še tiste, ki bodo imele na obodu simbol snežinke. Tiste pnevmatike, ki bodo imele oznako M+S (mud and snow), ne bodo več kvalificirane kot zimske, saj to danes ni več dovoljšen dokaz za prilagoditev na zimske razmere. Temu primerno se bodo prilagodili tudi proizvajalci in trgovci pnevmatik. Verjetno bo imela sprememba v najbolj motorizirani državi v Evropi v nekaj letih vpliv tudi na Slovenijo. Naš pravilnik še vedno predvideva, da so zimske pnevmatike lahko le tiste, ki imajo oznako M+S.
Tale EU je vedno bolj beda od bede, najboljše da še predpišejo da moda od 21.decembra pa do 21 marca snežiti in temperatura ne sme biti višja od -5 stopinj Celzija...
Za vse slabo obveščene: Prometna vzgoja je prisotna od vrtca naprej; primerno razvojni stopnji otrok oziroma učencev. Sicer je pa tudi to, da starši naučijo/vzgojijo, kako se morajo njihovi otroci obnašati na prometnih površinah, ena od njihovih osnovnih nalog. Amen!!!
Še barvo WC papirja naj nam predpišejo - in to po dnevih !!