Dars je firbcem na primorski AC zakril pogled

Radovedni vozniki ob nesrečah na avtocestah s počasno vožnjo povzročajo le še dodatne zastoje ali celo nove nesreče. Dars je pripravil rešitev v obliki posebnih zastorov, prvič pa jih je uporabil ob ponedeljkovi tragični nesreči na primorski avtocesti, ko sta trčila dva tovornjaka, pri čemer je eden prebil varnostno ograjo in zagorel. Ena oseba je v nesreči umrla.

Po nesreči, dokler niso bili postavljeni zastori, so po navedbah Darsa posamezni vozniki celo ustavili vozilo na prehitevalnem pasu na drugi strani avtoceste in fotografirali mesto nesreče. Odreagirati so morali policisti in jih usmeriti naprej.

V pol ure na kraju nesreče

Darsovi sodelavci, vzdrževalci iz avtocestne baze Logatec so se prikolico z zastorom prebili skozi zastoj prometa iz Logatca proti mestu nesreče takoj, ko so gasilci pogasili ogenj. Za postavitev zaščitnih panelov so jih prosili policisti, vzdrževalci pa so bili na kraju nesreče v pol ure. Na Darsu so za zurnal24.si pojasnili, da so zastori odigrali svoj namen. Ko je Policija odobrila sprostitev prometa po enem prometnem pasu - prehitevalni pas v smeri Ljubljane, je ta stekel brez ustavljanja v koloni in fotografiranja mesta nesreče.

Postavitev zastorov je, kot pojasnjuje Dars, odvisna tudi od vrste nesreče, njene lokacije, časa reševanja ipd. Čeprav gre za več deset tisoč evrov vreden nakup, pa upajo, da jih bodo uporabili čim manjkrat. Zaenkrat imajo tri komplete cestnih zastorov (v treh avtocestnih bazah: Ljubljana, Slovenske Konjice in Postojna/izpostava Logatec – na območjih teh baz je glede na druge več nesreč, saj je tudi več prometa).

Zastori so na prikolicah, zavesa iz ene prikolice je dolga 102 metra (vsak panel je dolg tri metre in visok dva metra). Zavesa je testirana za hitrost vetra do 40 km/h, vsak podstavek tehta nekaj manj kot 30 kilogramov. Kot pravijo pri slovenskem upravljalcu avtocest vedno ne bodo postavljali teh zastorov, saj so smiselni ob hujših nesrečah. Po dogovoru s policijo in gasilci se oceni ali bo reševanje trajalo dlje časa, to je, ko so v nesreči smrtne žrtve, ko se predvideva, da bo zapora trajala dve, tri ure in podobno.

V tujini je to praksa že skoraj 20 let

Na Nizozemskem zastore uporabljajo že od leta 1997. "Naša izkušnja z zastorji je zelo dobra. Takoj ko smo jih pričeli uporabljati, se je promet mimo prizorišč zelo pospešil. Hkrati pomagajo preprečevati manjše nesreče," so povedali na nizozemskem prometnem ministrstvu. Nizozemsko izkušnjo so po letu 2005 pričeli uporabljati v Veliki Britaniji, eden temeljnih namenov pa je bilo prav preprečevanje vojerizma in fotografiranje posledic nesreč. "Nekateri potniki so celo moleli glave skozi okna, da bi ujeli dober posnetek. To je bolno," je za britanski Telegraph povedal predstavnik britanske policije. "Pasenje zijal je že tako problem, nabiranje spominkov pa še močno poslabša varnost."

Stvar je šla celo tako daleč, da so se na internetu vzpostavljale posebne spletne strani, kjer je uporabnik zgolj izbral model avtomobila,pa mu je iskalnik že vrnil zadetke s posnetki nesreč, v katerih je bil udeležen.

Tudi v Nemčiji in drugod podobne zastorje že uporabljajo.

grega.prebil@zurnal24.si