V Družbi za avtoceste (Dars) so razgrnili načrte, kako nameravajo postati eden najboljših upravljavcev avtocestnega omrežja v Evropi. Prepričani so, da so kljub izzivom velike rasti prometa z napovedanimi projekti nadaljnje digitalizacije, prehoda na obveščanje posameznih vozil, uvajanju posebnega dela naše avtoceste za testiranje avtonomnih vozil in uporabo posebnih simulatorjev za projektiranje novih odsekov na dobri poti. Leta 2035 želijo doseči cilj, ko na slovenskih avtocestah ne bo več smrtnih žrtev, hkrati avtomobili bodo med seboj in z infrastrukturo komunicirali, tudi v primeru zgostitev bo hitrost vedno optimalna, vožnja pa udobnejša.
Bliskovit razvoj zadnjih 20 let
Pred okoli 20 leti so za upravljanje in nadzor prometa pri Darsu uporabljali komaj nekaj kamer in števcev prometa, na celotnem takratnem omrežju so imeli dva obvestilna portala. Leta 2000 je povprečno obremenjen odsek prevozilo 20 tisoč vozil na dan. Ko je prišlo do nesreče, so obveščanje drugih uporabnikov in preusmeritve potekale skorajda 'peš', zato je imel kljub takratni precej manjši gostoti prometa vsak takšen dogodek precej obsežnejše posledice.
Danes je povprečno dnevno število vozil na nekem odseku že 38 tisoč, krak Kozarje - Koseze prevozi tudi po 90 tisoč vozil na dan. V tem času je drastično naraslo število tovornih vozil. Vsak dan se na naših avtocestah zgodi v povprečju 50 dogodkov, ki potrebujejo takšno ali drugačno intervencijo, letno kar 38 tisoč. Vsako leto je 170 dogodkov povezanih z vremenom, ki zaradi stične lege Slovenije med tremi podnebnimi tipi lahko še posebej vpliva na promet.
Takratne avtoceste niso bile zgrajene za takšne razsežnosti in posebnosti prometa, je ob robu konference Avtocesta prihodnosti povedal član uprave Darsa Andrej Ribič. "Danes popravljamo pretekle napake."
Podporo Darsu pri njegovih načrtih digitalizacije sta na konferenco prišli izreč tudi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
Dars se mora močno opirati na sodobne pristope z razvito informacijsko hrbtenica o dogajanju na slovenskih avtocestah. Zanke v cestišču, ki štejejo in razporejajo promet, mikrovalovni detektorji na portalih s podobno nalogo, GPS podatki vozil Pošte Slovenije in drugih dnevnih komercialnih uporabnikov, uporabniki Darsove aplikacije Promet+ ... V Darsove nadzorne centre se danes stekajo ogromne količine podatkov. Prenos informacij je že v veliki meri digitaliziran in avtomatiziran, to pa hkrati omogoča precej hitrejše in učinkovitejše upravljanje s prometom. Že v nekaj sekundah je na primer na podlagi zaznave talne zanke, kakršnih je po omrežju na stotine, nadzorni center obveščen o zaznavi vožnje v napačno smer.
Še nekaj sekund kasneje avtomatika o nevarnosti že obvešča uporabnike prek informacijskih portalov, ki jih je danes že okoli 350, pa prek aplikacije, radijskih obvestil, prek zelo obiskane spletne strani Promet.si ... Ena od lastnosti, za katere številni uporabniki ne vedo, je tudi tehtanje prometa med vožnjo (VIM). Ko senzor na nekem odseku zazna prekomerno naloženo tovorno vozilo, ki posledično povzroča prekomerno obrabo in stroške, avtomatsko pošlje podatke z identifikacijo vozila vred na policijo, ta pa ima možnost to vozilo ustaviti in dodatno preveriti.
'Slabo vreme v Makarski? Pripravljeni smo na gnečo pri Ljubljani!'
Z nadaljnjim razvojem tehnologij tako v vozilih kot v omrežjih in infrastrukturi se odpirajo povsem nove možnosti. Na Darsu obljubljajo, da bodo med prvimi v Evropi pri njihovem sprejemanju. Aleš Cantarutti, direktor področja upravljanja pri Darsu je izpostavil, da so sodobna orodja, kot so umetna inteligenca in povezljivost med cesto ter vozili realnost, njihovo vključevanje pa bo prispevalo k izpolnjevanju vseh ključnih ciljev.
Ulrich Zorin, vodja nedavno ustanovljene službe za razvoj novih tehnologij pri Darsu, je pojasnil nekaj področij, na katerih še posebej intenzivno delajo. Vso množico podatkov, ki jo že danes pridobivajo, želijo še bolje izkoristiti. Med drugim uporabljajo strojno učenje, ko na podlagi preteklih prometnih obremenitev, napovedanih počitnic in podobno lahko za vsak dan v letu napovedo gostoto prometa. Po novem upoštevajo celo vremenske napovedi za celotni Jadran ali pa podatke o prihodih ladij v Luko Koper, vse to pa jim pomaga pri napovedovanju in hitrem prilagajanju gostoti prometa tako osebnih kot tovornih vozil na posameznih krakih.
Eden od že uspešno uporabljenih orodij je simulator, ki so ga pri Darsu razvili v sodelovanju z znanstveno in privatno sfero. Pred izvedbo nekega projekta nove avtoceste ali pa njene prenove predlagane rešitve najprej preverijo s pomočjo digitalne simulacije. Z uporabo kamer pri spremljanju 'voznika' lahko določijo takšne malenkosti, kot je optimalni vidni kot prometnih znakov na prihodnji trasi ali pa izvedba uvozov.
Med drugim se je mogoče s simulatorjem že peljati po celotni trasi bodoče hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem.
V sklopu mednarodnega povezovanja si podatke izmenjujejo s sosednjimi državami, tako da lahko ob nekem dogodku prek meje ali znotraj slovenskih meja partnerske države takoj prilagodijo svoje prometne tokove z drugačno usmeritvijo.
Že kmalu bodo vpeljali dve veliki novosti. Okoli celotnega ljubljanskega obroča, in krakih, ki vodijo nanj, bodo začeli z aktivnim dinamičnim prilagajanjem hitrosti, ki ga bo v kasnejši fazi v sodelovanju s policijo nadzorovalo sekcijsko merjenje hitrosti.
Druga skorajšnja novost pa je namenjena tovornjakom, čisto vsa parkirna mesta ob avtocestah bodo namreč opremili s senzorji, tako da bodo vozniki v vsakem trenutku vedeli, koliko prostih kapacitet je na nekem počivališču.
Na avtocestnem odseku med Mariborom in Pincami v tristranskem sodelovanju z Avstrijo in Madžarsko nastaja poligon za testiranje avtonomnih vozil in asistenčnih sistemov. Tisti odsek bo imel še več tehnične opreme, posebno pozornost bodo namenili oznakam. Z razvojem 5G omrežja bodo lahko v prikaz stanja na cestah vključevali video v realnem času, za prenos podatkov nameravajo bolj izkoristiti tudi obstoječe optično omrežje, ki poteka vzdolž avtocest.
Tudi prižgani brisalci bodo povedali veliko
Veliko so na Darsu že storili tudi glede zelo obetavne tehnologije, od katere si avtomobilska industrija obeta zelo veliko. Brez komunikacije med vozili in z infrastrukturo namreč avtonomna vožnja ne bo mogoča, je pojasnil Matej Vovk, vodja Nacionalnega centra za upravljanje prometa. Kot je povedal Zorin, je Dars v intenzivnih postopkih z Volkswagnom kot prvim proizvajalcem, ki v svojih zadnjih modelih že serijsko vgrajuje tehnologijo V2X, torej da lahko ustrezno opremljena vozila medsebojno ali z infrastrukturo izmenjujejo podatke o stanju na cestah. S tem bi bil Dars eden prvih upravljavcev v Evropi, ki bo že omogočil delovanje te tehnologije na avtocestah.
Nadaljnji razvoj te tehnologije bo omogočal danes še nepredstavljive možnosti uporabe podatkov. V prihodnosti pa bodo izkoristili celo takšne podatke, ko bo neko vozilo na avtocesti prižgalo meglenke ali brisalce.
Že danes pa: več bo nočnega dela
Obstajajo pa tudi izzivi, ki se dogajajo danes, ta hip. Uprava Darsa je obljubila, da bodo skušali več storiti na področju zmanjšanja zastojev, ki so posledica delovnih zapor zaradi obnovitvenih del. Na podlagi primera prenove predora Markovec, ko so dela izvajali tudi ponoči in je bil izvajalec bolj učinkovit, bodo skušali podoben sistem uvajati tudi na drugih deloviščih, kjer bo to mogoče. Tako lahko v prihodnje pričakujemo več nočnih zapor tam, kjer pravilniki pred hrupom to dovoljujejo.
Za zdaj pa še ni kakšnih ključnih novosti glede izvedbe tretjega pasu od Domžal in Vrhnike proti Ljubljani, postopek je v fazi pridobivanja soglasij.
Bognedaj da bi količino prometa zmanjšali. Npr. z decentralizacijo države ali delom od doma. To bi bil greh.
Ob “avtocesti“ naj naredijo kolesarske steze,bomo sigurno prej na obali
A je že spet 1.april?