Ime Dario Benuzzi večini ne pove nič. Lahko bi dejali, da opravlja sanjsko službo. Že štirideset let je pri Ferrariju zaposlen kot testni voznik.
Zadolžen je bil za razvoj cestnih, zdaj dirkalnih modelov. Konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je zamenjal Nicola Larini, je delal na razvoju dirkalnikov Formule 1, med treningi pa je redno dosegal čase krogov, ki so uspevali takrat najbolj znanim dirkačem.
Vsak dan šest ur za volanom ferrarijev
Tudi zahvaljujoč Benuzziju so Ferrarijevi avtomobili taki, kot so. Njegov delovni dan je sestavljen iz petih do šestih ur vožnje v Ferrarijevih avtomobilih. Za volanom zbira občutke in jih sporoča mehanikom in inženirjem, ki potem upoštevajo njegove pripombe in izboljšujejo avtomobile.
Večino testiranj se naredi na zasebnem Ferrarijevem dirkališču v Fioranu, pa tudi po lokalnih cestah v okolici Modene. Celo danes, ko so na voljo podrobni telemetrijski podatki o avtomobilu in njegovih parametrih, se njegova beseda še kako ceni. Nič čudnega, če pa je do končnega proizvoda pospremil vse modele od leta 1971 naprej.
Prvi avtomobil, v katerega je Benuzzi sedel kot testni voznik, je bil ferrari dino 246 GT, zadnji pa FF. Med številnimi avtomobili, ki so zapeljali iz Ferrarijevega "skednja" pod nadzorom Benuzzija so 288 GTO, F40, F50 in tudi FXX. Inženirji pravijo, da je sposoben zelo podrobno preneseti informacijo o tem, kako se avtomobil obnaša. Zahvaljujoč njegovim nasvetom glede sprememb na podvozju, krmiljenju in menjalniku, so lahko izboljšali vsako vozilo.
Kljub temu, da je za volanom hiter in ima veliko znanja o vozilih, pa nikoli ni bil dirkač. Benuzzi pravi, da je to zahtevno delo. Danes ne dela več na razvoju cestnih avtomobilov, pač pa je testni dirkač v oddelku Corsa Cliente Cars, kjer razvijajo dirkalne ferrarijeve modele.
