Sistem prepoznavanja nevarnosti in avtonomnega zaviranja je od uvedbe na trgu pred osmimi leti v zadnjem času naredil silovit vzpon in postal vse zmogljivejši. Hkrati pa je postal tudi precej enostavnejši in zato cenejši.
Teorija pravi, da je Mazda z modelnim letom 2017 na trg uvedla enega najbolj zmogljivih sistemov samodejnega zaviranja. Ta podatek izhaja iz dejstva, da se lahko mazda6, ki ima kot prva pri znamki vgrajen novi rod asistenčnih sistemov i-ACTIVESENSE, samodejno ustavi pred oviro celo pri hitrostih 80 km/h, kar je trenutno v samem vrhu zmogljivosti v avtoindustriji.
Sistem AEB, ki pri novi šestici deluje na podlagi kamere, naj bi bil torej že tako dober, da bo rešil voznike in potnike pred nesrečo, četudi bo voznik pri hitrostih, ki so višje od omejitev v mestu, gledal na telefon ali se pogovarjal po njem, se zapletel v prepir z ostalimi potniki, gledal obcestne plakate ali kakšno privlačno osebo nasprotnega spola … Skratka vse drugo, samo ceste pred seboj ne bo spremljal.
Preizkus smo opravili v varnem zavetju AMZS Centra varne vožnje na Vranskem ob prisotnosti izkušenih inštruktorjev in pripomočka, ki je eden redkih, če ne celo edini v Sloveniji - specializirane naletne blazine (EVT), ki so jo za AMZS izdelali po istem standardu, kot jih uporabljajo pri Euro NCAP, ADAC-u in drugih svetovno uveljavljenih testnih organizacijah.
PREBERITE ŠE
EVT blazina simulira zadek avtomobila, ki ga mora biti avto z vgrajenim AEB sposoben samodejno prepoznati in v primeru nevarnosti trka na to opozoriti voznika, v skrajnem primeru pa še pravi čas samodejno pričeti z zaviranjem v sili. Da ga senzorji lahko hitreje zaznajo, ima blazina v votli notranjosti obešen še kos kovine, ki pomaga pri odsevu.
Starejši sistem proti novemu - razlika, ki obvaruje
Pred blazino smo postavili dve mazdi: model CX-3, ki ima vgrajen še starejši tip AEB, delujočega na osnovi laserja, ter prenovljeno mazdo6, ki je že imela AEB na osnovi moderne kamere. Vozniki smo imeli nalogo, naj v blazino zapeljemo z določeno hitrostjo, ob tem pa ne zaviramo. Nelagoden občutek, a nas je opogumljalo zavedanje, da je AMZS blazina narejena iz zelo lahkih materialov in ne bo pustila poškodb na avtu.
Začeli smo s CX-3. Testni poskus je dobro uspel, pri hitrosti okoli 20 km/h je avto zaznal nevarnost, voznik je zaslišal piskanje opozorilnega sistema, trenutek kasneje je križanec že samodejno zavrl pred blazino.
Tudi spoznavni poskus z mazdo6 je minil podobno, le da je kamera oviro zaznala še občutno prej, poleg tega je novi barvni HUD zaslon v voznikovem vidnem polju pričel utripati z opozorilom “BRAKE” in s tem spodbujal voznika k ukrepanju. Avto je ob nadaljnji voznikovi neodzivnosti nato sam od sebe zavrl.
Sledil je pravi test. Mazdo CX-3 je voznik pognal proti oviri s hitrostjo 30 km/h, do kamor še seže sposobnost starega laserskega sistema. Sistem je deloval, gume so zaškripale, CX-3 pa se je ustavil 30 centimetrov pred oviro. Z isto hitrostjo je enak manever izvedla še modernejša mazda6. Zavrla je veliko prej, med oviro in ustavljenim avtom je zevala kar 1,9 metra široka razdalja! Superiornost nove generacije AEB napram stari je bila dokazana.
Zapostavljen problem: vozniki ne znamo zavirati
"Razvoj vseh teh novih tehnologij, ki zagotavljajo večjo varnost zaradi prepoznavanja ovir, nato pa še s preprečevanjem trkov, je prinesel občutno več varnosti med vožnjo tudi v primeru trenutne nepazljivosti voznika," je o robu testne steze komentiral vodja inštruktorjev AMZS Brane Legan.
"A bistveno je tudi, da ljudje razumejo te sisteme zgolj za pomočnike in tega ne izkoriščajo, temveč da razumejo, da so sistemi namenjeni predvsem izboljšanju varnosti in tudi učinkovitejšemu zaviranju, če zaznajo nevarnost. Velikokrat se namreč postavlja vprašanje, ali nek voznik ali voznica sploh znata zavirati v sili, saj marsikdo zavore ne stisne dovolj močno. Ti sistemi pa zaviranje v nevarnosti z maksimalno močjo opravljajo sami."
Tudi zvijača mazde6 ni zmedla
Seveda smo po začetnem uspehu novega AEB želeli takoj izvedeti še več. CX-3 je pri višjih hitrostih dejansko pričel hitro kazati slabosti, saj je pri okoli 40 km/h oviro še zaznal, a prepozno za ustavljanje brez trka. Ne prav nežen stik z blazino je bil neizbežen. Je pa AEB vsaj pričel zmanjševati hitrost in bi v realnem življenju zato lahko precej omilil posledice, tako za avto kot potnike.
Ostala je torej le še šestica. Pri okoli 40 km/h je bila še vedno skoraj identično zanesljiva - 2,0 metra pred oviro. Nato smo jo zapodili s 50 km/h in sledilo je presenečenje. Občutljiva kamera je pričela posredovati že veliko prej. Mazda6 je brez posredovanja voznika v enem izmed poskusov ustavila kar 3,3 metra pred oviro.
AMZS-jev Inštruktor Dani Granda je nekaj časa malce začudeno gledal in se potem domislil. Ker je imela testna mazda hkrati vgrajen tudi radar, ki lahko pomaga pri zaznavanju ovir pri višjih hitrostih, je iz notranjosti blazine odstranil kovinski del, ki služi za zanesljiv odboj radarskih žarkov. Pa naj sedaj avto zazna oviro! A ni “pomagalo”, Mazdini senzorji so s pravočasnim ustavljanjem spet dokazali, a so pripravljeni na zelo različne scenarije.
Pri še višjih hitrostih je avtu počasi pričelo zmanjkovati desetink za učinkovito posredovanje, a vseeno je pri okoli 70 km/h še ustavil brez dotika. Pri višjih hitrostih je bilo posredovanje sicer občutno, tako da bi v resnično oviro avto trčil s precej nižjo hitrostjo kot brez posredovanja AEB. A trka vseeno ni mogel več preprečevati. Vseeno zelo blizu navedbam proizvajalca, da bi mazda6 ustavila tudi pri 80 km/h.
Varnejši tudi šibkejši udeleženci
Test je uspel. Dokazal je, da je moderna generacija AEB sistemov resnično zelo zmogljiva in ni več namenjena zgolj posredovanju pri nižjih mestnih hitrostih. AEB deluje tudi v primeru premičnih ovir, torej ko se od zadaj s previsoko hitrostjo približujemo počasnemu vozilu, Mazdin i-ACTIVESENSE pa prepoznava tudi pešce in celo kolesarje, s čimer se šestica uvršča med najbolj varne predstavnike D segmenta.
Vendar je potrebno dodati, da so šibkejši udeleženci polje, kjer proizvajalce v bodoče čaka še veliko dela, saj sta pravočasno zaznavanje (veliko manjše) ovire in ustrezna reakcija bistveni za njihovo preživetje brez hujših posledic.
AEB ni potuha za spremljanje Facebooka med vožnjo!
Sistem samodejnega zaviranja AEB je v tem hipu na podobni točki, kot je to veljalo kakšno desetletje nazaj za sistem nadzora stabilnosti ESC (ESP) - tudi ta sistem takrat še ni bil obvezni del slehernega avtomobila, čeprav so številni primeri iz realnega življenja in zavarovalniške statistike že dokazovale, kako koristen je v preprečevanju nesreč in koliko hudih poškodb lahko prepreči.
"Zavedati se moramo, da v naseljih in podobnih področjih, kjer so predpisane hitrosti nižje, zelo hitro pride do jemanja pozornosti, voznik se prične ukvarjati s čim drugim, ne nujno s telefonom," na vse bolj zaskrbljujoči trend na našh cestah opozarja inštruktor Legan. “Dovolj je že gledanje v vzvratno ogledalo, pogled na radijsko napravo ... Vsak tak trenutek predstavlja nevarnost, ko lahko pride do trka.”
Tudi zato ni dvoma, da mora AEB v prihodnjih letih čimprej postati obvezni del vsakega avta, ki bo želel dobiti homologacijo za prodajo. Že danes pa bo vsak, ki kupuje nov avto, varnost sebe in drugih v prometu bistveno izboljšal, če bo kupil avto z vgrajenim avtonomnim zaviranjem AEB ali pa vsaj opozorilom pred trkom. Nenazadnje ta sistem nudi dodano vrednost, po kateri bodo kupci rabljenih vozil čez nekaj let zelo povpraševali.
andrej.leban@zurnal24.si
nč ne rečem fajn zadeva. sam na poledici ne bo kaj dosti pomagal. bi pa uvedel kot obvezno opremo za šoferje ki bolj bulijo v telefon kot na cesto
Ti sistemi ne delujejo samo na podlagi kamere, ampak uporabljajo tudi različne senzorje, tako da deluje tudi v megli.
Tak sistem najbolj prav pride v času zmanjšane vidljivosti. Ali sistem s pomočjo kamere "vidi" skozi meglo bolje od človeka?