Zakaj se je Mazda odločila, da organizira dogodke Epic Drive. Je bilo tudi potovanje po Maroku vaša zamisel?
Ja, Maroko je bila moja zamisel. Za Mazdo organiziram dogodek Epic Drive že vse od leta 2016 naprej. Do zdaj smo izvedli že 10 dogodkov. Eden od teh je bil vožnja od severa Norveške do otočja Tenerife v Španiji, moja ideja je bila tudi vožnja od Frankfurta do Vladivostoka. Mazdin namen je, da posadimo novinarje v avtomobile in jim z avtomobilom omogočimo nepozabno izkušnjo. Pri tovrstnih dogodkih stremimo k temu, da ne gre za običajni test vozila. Želimo povsem nasprotno. Želimo pokazati, da so naši avtomobili odlični tudi v zelo ekstremnih situacijah. Pri voznikih želimo vzbuditi čustva. Želimo, da, kje so meje naših vozil. Epic Drive je avantura.
Zanimivo se mi zdi, da so bili na zares načetih maroških cestah avtomobili serijski, obuti v klasične pnevmatike. Na posameznih odcepih je bila izkušnja že kar terenska.
Tako je. Na vozilih, ki smo ji pripeljali na dogodek ni prav nobenih sprememb ali prilagoditev za vožnjo v tako surovem okolju, po tako grobih terenih, kot so tu v Maroku. Naš cilj je bil, da se ne vozimo po turističnih krajih, ampak se z avtomobilom odpeljemo tja, kamor zaide le redko kakšen turist. Kot sam ime dogodka Epic drive pove, da mora biti vožnja doživetje nekaj drugačnega. Želeli smo pričarati pristen Maroko, vozniki doživijo njihovo kulturo, naravo, ki je skoraj neokrnjena. Zato smo se odločili, da traso speljemo na vzhod, na lokacije, kamor se turisti ne odpravljajo. Zato lahko ob cesti vidite številna opustela mesta, hiše, izdelane iz blata, ki so stare več stoletij. V mestih, skozi katera vodi pot, ljudje še vedno živijo na tradicionalen način.
Zakaj Maroko in ne kakšna druga država?
Maroko je ena od tistih lokacij, ki je relativno varna. Promet je lahko na trenutke zelo konfuzen. Vendar pa lahko v dveh dneh doživimo vožnjo čez gorovje Atlas in skozi Saharo. To sta točki, ki sta pri številnih popotnikih na »bucket listi.« Atlas ima ene najbolj čudovitih cest na svetu. Ko organiziramo dogodke, vedno gledamo, kakšne so ceste, saj to vožnjo naredi epsko. Na seznamu imamo države z najbolj zahtevnimi, najbolj nevarnimi, najvišje ležečimi cestami, najbolj slikovitimi cestami. Preden izberemo destinacijo, moramo pregledati in preveriti dolg seznam kriterijev. Pogledamo, katere ceste najbolj ustrezajo tipu vozila in kako jih povezati, da bo dogodek izvedljiv v zelo omejenem času. Maroko ima izjemno širok nabor zelo različnih tipov cest in te so odlične za tovrstne dogodke. Uspelo nam je povezati vse te različne tipe cest v dvodnevni program.
Ceste, po katerih smo vozili, so lahko za marsikaterega voznika velik izziv. Vožnja po grobem makadamu na 3.000 metrov nadmorske višine, prelazi z globokimi prepadi itd. Čeprav gre za novinarje, ali vseeno veste, kakšne voznike dobite na dogodek, ali so dovolj izkušeni? Danes dogodke obiskujejo tudi vplivneži, ki so lahko zelo mladi in neizkušeni vozniki?
Na dogodke pridejo le povabljenci in računamo, da so izbrani na način, da imajo izkušnje za vožnjo na takem dogodku. Vplivnežem smo prilagodili vožnjo, je veliko krajša in pelje skozi turistična območja. Za avtomobilske novinarje pa pričakujemo, da so izkušeni vozniki. Vseeno pa ne želimo ničesar prepustiti naključjem. Preverimo vsakršno možno tveganje na poti. Tudi, kako se spopasti, ko pride do težav na cesti, da se ne izgubijo in zaidejo v puščavo, kjer so kače in škorpijoni. Da ne obtičijo z vozilom na takih lokacijah. Narejen imamo natančen varnostni načrt. Zaradi tega načrta točno vemo, kaj je treba v določeni situaciji narediti, ukrepati. Varnost novinarjev je na prvem mestu. Pred vsemi vozili, eno uro spredaj, vozi varnostni avto. Vozim ga sam. Potem imamo avtomobile na vmesnih točkah, avto, ki sledi. Naloga celotne ekipe je, če pride do težave, nesreče, predrte gume, to težavo čim prej rešiti. Avtomobile s pomočjo lokatorja ves čas spremljamo. Če se izgubijo, jih moramo čim prej kontaktirati, da se obrnejo in sledijo v pravi smeri.
Že prvi dan je bilo precej predrtih pnevmatik. Mi smo bili šele prva skupina novinarjev. Jih bo dovolj za vse?
Če sem natančen, je bilo prvi dan pet predrtih pnevmatik. Verjetno so čez Atlas vozili nekoliko prehitro. Za primerjavo, na zadnjem dogodku v Turčiji smo imeli na celotnem dogodku 11 predrtih pnevmatik. Upamo, da bo jih bo v nadaljevanju dogodka predrtih manj.
Ko ste nam predstavljali svojo ekipo, smo videli, da gre le za izkušene fante. Tudi zdravnike z izkušnjami iz vojaških misij.
Na takih dogodkih so ljudje, ki to počnejo že dolga leta. V ekipo moram 100-odstotno zaupati. To ni navaden dogodek. Medicinska ekipa je precej številčna, veliko je nekdanjih policistov, tudi vojakov. Imamo tehnike, ljudi, ki so specializirani za treninge s področja varnosti. Imamo ekipo, ki je zelo posvečena delu na dogodkih Mazda Epic Drive. Naj povem, dogodek, bi se moral prvotno zgoditi septembra lani, vendar pa je tik pred začetkom dogodka Maroko stresel močan potres. Ker je bila v Maroku naša usposobljena ekipa, smo se odločili, da bomo pomagali. V vasi v gorah, kjer je bilo žrtev največ, razsežnosti potresa pa najbolj katastrofalne, smo z vozili do ljudi odpeljali veliko vode in hrane. Naša ekipa je izkušena in ve, kako se pravilno odzvati v takšnih situacijah. V gorah smo bili dva dni in razdeljevali vodo, hrano, sladkarije. Naša medicinska ekipa je prvi dan priskočila na pomoč tudi pri reševanju življenj.
Kako ste vi osebno izkusili potres?
Potres se je zgodil zvečer. Čutilo se je močnejše zibanje, vse se je treslo. V hotelu se tresenje ni zdelo tako strašno. Zjutraj pa smo spoznali, kako razsežne so posledice. Sprva so dejali, da je umrlo okoli 300 ljudi, na koncu je bilo skupno število umrlih skoraj 3.000. Ko smo prispeli v vasi v gorah, so bile te porušene, ljudje so bili ujeti v ruševinah. Bilo je kot v peklu. Vodja naše medicinske ekipe je oskrbel vsaj 20 ljudi, ki so imeli različne vrste poškodb.
Ste po potresu, ki je uničil številne ceste, takoj vedeli, da boste dogodke ponovili kasneje?
Tisti trenutek ne. Nekaterih cest, po katerih bi moral potekati dogodek, praktično ni bilo več. Prvič smo se po potresu v Maroko vrnili februarja letos. Nekateri deli cest so zaradi potresa še vedno v slabem stanju, vendar pa je program identičen, kot bi bil septembra lani. Na cestah, ki vodijo čez prelaz na Atlasu, so še vedno velike luknje, vendar pa so Maročani hitro naredili ceste spet prevozne in dostopne do odročnih vasi. Pot vodi mimo epicentra potresa.
Če se vrneva še k varnostnemu načrtu. Dejali ste, da ima vsak avto lokator. Se je kdo izgubil?
Voznik enega od avtomobil se je odločil, da bo šel po napačni poti, vendar smo posadko obvestili, nakar so ponovno naložili pot v Googlovo aplikacijo. Imeli smo tudi ekipo, ki se je odločila, da bo peljala proti Casablanci in ne Marakešu. S pomočjo lokatorja smo lahko to hitro opazili. Poklical sem jih in jih usmeril nazaj na pravo cesto. Če bi z nekom v popolnosti izgubili kontakt, še vedno vidimo, kje je bil avto nazadnje lociran, preden se je prekinil kontakt in bi ga našli.
Na takem dogodku je treba delati v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in policijo.
Največja težava pri dogodkih, ki se ne odvijajo na ozemlju Evropske unije, so dovoljenja. V Maroku smo morali pridobiti dovoljenja za fotografiranje in snemanje. Še večja težava pa je, kako spraviti vozila v Maroko. Ta imajo nemške registrske oznake. Včasih kljub strogim protokolom pripelješ avtomobile v tako državo, potem pa ugotoviš, da jih ne smeš voziti, saj jih lahko vozijo le oseba, ki so na posebnem pooblastilu. Vse to smo morali predhodno urediti. Oblastem smo morali priložiti potni list vseh voznikov, njihova vozniška dovoljenja in še številna druga dokazila, ki so jih potem vnesli v sistem, da so vedeli, da so v Maroku in da vozijo Mazdine avtomobile. Vsa potrjena poblatila in dokumenti so ves čas v avtomobilu, za primer, če koga ustavil policija. V primeru, da pride do prometne nesreče, zavarovalnica zahteva potrdilo, da je avto vozila le pooblaščena oseba.
Ali je policija obveščena, da dogodek poteka v tem delu Maroka?
Je obveščena. Nimamo nobenega posebnega dogovora, da ne bi ustavljali naših vozil. Veliko je merilnikov hitrosti, in če je kdo prehiter, plača kazen. Smo pa morali oblastem predložiti točno pot vožnje, tako, da je možno, da so bili policisti o tem obveščeni. Pogosto policisti vidijo tudi samo priložnost, da dobijo denar, to smo morali vzeti v zakup.
Dva dni smo v avtomobilu po zelo zahtevnih cestah vozili tudi po 12 ur. Vi boste pot prevozili večkrat. Kako je videti vaš dan?
Vstanem ob 5.30 zjutraj, ob 6.00 sem že na cesti, saj vozim varnosti avto, ki začne pot eno uro pred novinarji. Stalno sem v komunikaciji z ekipo, da vožnja poteka čim bolj nemoteno. Moja naloga je tudi stalno poročanje o stanju na cestah, ali je na cesti zgoščen promet, ali je na cesti policijska kontrola. Na cilj pridem prvi, da lahko prvi sprejmem goste. Treba je poskrbeti, da imajo avtomobili naslednje jutro dovolj goriva, avtomobili so zelo umazani in je treba z njih spraviti vsaj prah. Okoli osmih ali devetih zvečer je končno čas za večerjo in nekaj ur spanca. Vozim sam, saj rad potujem sam.
Imate v svojih mislih že naslednji dogodek Epic Drive?
Imam jih naslednjih 10. Nič ne morem razkriti, preden ne dobimo odobritve. So še bolj izzivalni. Razmišljam o Mongoliji, Južni Ameriki, nekaterih delih Afrike.
Se boste vrnili v Kazahstan? Tam je dogodke pred leti odpadel zaradi pandemije covid-19.
Resnično bi se rad vrnil v Kazahstan, saj so ceste in narava izjemni. Težava je, kako uvoziti avtomobile v Kazahstan. Prvotno smo imeli namen pripeljati mazde z ruskimi registrskimi oznakami. Ruska vozila je precej enostavno pripeljati v državo, saj imata državi sklenjen trgovinski dogovor. Težje pa je v državo transportirati evropske avtomobile. Transport lahko poteka preko treh držav, ena pot je Kitajska, a lahko nastanejo težave na meji. Druga možnost je Rusija. Ta trenutek Rusi ne bi bili veseli, da prevažamo avtomobile čez njihovo ozemlje v Kazahstan. Tretja pot pa je skozi Iran, ki pa tudi ni najboljša. Lahko bi šli tudi skozi Azerbajdžan, čez Kaspijsko jezero. Težava pa je, da na Kaspijskem jezeru trajekti pogosto potonejo. Vseeno nismo obupali in sem že navezal stik osebo, ki bi znala avtomobile uvoziti. A ta trenutek to še ne gre. Lahko pa povem, da je bil Kazahstan ena od najbolj izjemnih držav, v katerih sem bil.
Kateri so top trije dogodki Epic Drive do zdaj?
Top tri je težko našteti. Vsaj štirje so: Bajkalsko jezero, Kazahstan, Maroko in Turčija.
Ni slučajnost,da je Mazda tudi pred mojo hišo parkirana.