Slovenija po trajanju spanca na predzadnjem mestu

Preko tri bilijone podatkov (en bilijon = milijon milijonov!) so morali analizirati ameriški in britanski raziskovalci, ki so od leta 2006 do 2012 beležili, kdaj so uporabniki interneta po svetu aktivno priključeni in kdaj zvečer izključijo svoje naprave, kar je za raziskovalce pomenilo, da so se takrat ti ljudje odpravili spat. S pomočjo IP naslovov so jih locirali in tako ugotavljali spalne navade ljudi iz 112 držav sveta.

Skupina raziskovalcev iz Chicaga in Sydneya je ob rezultatih o spalnih navadah prebivalcev 600 mest sveta, kjer jih je polovica priključena na svetovni splet, ugotovila, da prebivalci male Slovenije zelo malo spijo.

Ne lestvici spanja med 122 državami na predzadnjem mestu

Na lestvici spanja smo se namreč uvrstili na predzadnje mesto, za nami so še samo Japonci. Sicer se spalne navade s tehnologijo spreminjajo, opozarjajo raziskovalci; v Evropi se iz leta v leto v povprečju manj spi, medtem ko so podatki za ZDA zadnja leta isti.

Kot navaja Daily Mail, je raziskava sicer v reviziji, to pomeni, da še ni izšla v kakšni od znanstvenih publikacij, vendar so avtorji prepričani o kredibilnosti podatkov. Kot so dejali, je njihov glavni namen opozoriti na obilo podatkov, ki jih danes nudi svetovni splet, ki tako postaja pomemben vir za različne študije.

Pomanjkanje spanja vodi do bolezni

Primerjava razkriva, da Slovenci ne hodimo bistveno pozneje v posteljo, samo prej vstajamo. Glede na ostale, ki se ravno tako hitro prebujajo, pa seveda veliko pozneje zasimi, kar kaže, da se ne zavedamo pomena spanja, "zanimivo primerjavo" med državami komentira nevrologinjja in vodja laboratorija za motnje spanja v Kliničnem centru Ljubljana (UKCLJ), prof.dr. Leja Dolenc Grošelj: "Študije jasno kažejo, da dolgoročno pomanjkanje spanja vodi v slabše funkcioniranje preko dneva, zadnje študije pa tudi, da pomanjkanje spanja vpliva na povečano kopičenje toksičnih substanc v možganih, kar vodi v nevrodegenerativne bolezni," opozarja vodilna strokovnjakinja za motnje spanja pri nas. 

Pereč javno zdravstveni problem

Kot pravi Dolenc Grošljeva, bi bila naša storilnost zagotovo boljša, če bi se dovolj naspali, pa tudi zgodnje vstajanje nam ne koristi preveč: "Na podlagi ostalih študij lahko predvidevamo, da bi bila naša storilnost boljša, če bi spali dlje, torej bi morali začetek šole in službe prestaviti za vsaj od 30 minut do ene ure, da bi bili primerljivi z ostalimi," dodaja.

Po njenem študija dokazuje, da smo Slovenci vsekakor v kronični deprivaciji spanja in to predstavlja "pereč javno zdravstveni problem".

Podatki, se v Sloveniji malo spi oziroma, da nas po neprespanosti prekašajo le še Japonci, torej ni novica, na katero bi lahko bili ponosni.

Razdražljivi in sovražno nastrojeni?

Raziskave kažejo, da so ljudje, ki jim manjka dovolj nočnega počitka, veliko bolj razdražljivi, jezni in sovražno nastrojeni. Pomanjkanje spanja je prav tako povezano z depresivnim razpoloženjem. Kot pravi diplomirana psihoterapevtka Pika Bensa, zaradi težav s spanjem na terapije prihaja vse več ljudi, zato je podatki, da v Sloveniji tako malo spimo, ne presenečajo.

"K meni v ambulanto hodijo anksiozni ljudje in prva stvar o kateri govorimo, je higiena spanja. Ljudje hodijo spat v nemogočih urah, ves čas so povezani z računalniki. To, da smo Slovenci storilnostno naravnani pa je tako in tako že jasno. Je pa res, da je tudi vedno več služb, zaradi katerih je treba biti ves čas priklopljen na telefon. Zato tukaj pozdravljam Francoze, ki so se spomnili, da delavci po delovnem času ne rabijo biti dosegljivi na telefon," je dejala za Žurnal24 psihoterapevtka in dodala, da je svoje naredila tudi gospodarska kriza, saj se ljudje bojijo za službe. 

Slovenci storilnostno naravnan narod

"Nekaj je torej povezano z našo naravnavo k storilnosti, po drugi strani pa tudi z brezposelnostjo. Opažam namreč, da večina brezposelnih tako in tako ves preživi na računalnikih, tudi vso noč, če je treba, na igricah, na družabnih omrežjih ... Računalnik jim namreč nudi nekaj, s čemer si zapolnijo čas," je dejala psihoterapevtka, ki pomaga tudi bolnikom v Psihiatrični bolnišnici Begunje..

Veliko več psihičnih motenj, kot jih kažejo statistike

Motnje spanja so prvi znak tesnobe ali anksioznosti, dodaja psihoterapevtka Eva Kokol s Ptuja, ki pravi, da je pri nas veliko več psihičnih motenj, kot jih kažejo statistike, saj so skrite: "Smo zelo delovno orientirani in veliko dela nosimo domov. Ljudje v bistvu zaradi preveč skrbi ne morejo zaspati, nimajo svojega ritma, pojavlja se nespečnost, potem je razumljivo, da počno nekaj drugega. Če so včasih zaspali pred televizorjem, je danes to računalnik, s katerim si zapolnijo čas," dodaja sogovornica, ki opozarja, da so ljudje zaradi tega bolj utrujeni, kar nenazadnje privede do izgorelosti. 

Čustveno zatrti

"Za računalnikom  ljudje v bistvu bežijo pred čustvi. Trenutek, ko ostanemo sami s sabo, to je preden zaspimo, nastopijo misli, čustva in pogosto ljudje zaspijo pred računalnikom, ker je ta trenutek sam s sabo mogoče preveč boleč. Ta čustvena zaprtost, ta stigma, da moram biti popolen, da moram delovat, da moram biti super, je pri nas zelo močna," pravi psihoterapevtka in doda, da se številni, ki so bili pred tem resnično prvi na vseh področjih, na koncu popolnoma zlomijo. 

vanda.levstik@zurnal24.si