Pogovarjali smo se s Tomažem Vrečkom, vodjo servisne delavnice za kleparsko - ličarska popravila v podjetju Autocommerce, d.o.o., ki je tudi pooblaščeni servis za Mercedes in Smart. So edini z specializirano delavnico za popravilo aluminija ter z certifikatom za popravilo aluminijastih delov
"Glavno vodilo vsakega popravila je, da avto, katerikoli se je poškodoval na cesti, ne sme biti manj varen, kot takrat, ko je prišel iz tovarne,“ nam je uvodoma pojasnil Tomaž Vreček.
Tomaž Vreček, specialist za karoserijska popravila pojasnjuje, da se pri izdelavi vozil aluminij pogosto kombinira z materialom uzibor (Ultralight Strenght Steel – USS ). To je material, ki se ga uporablja za A in B stebričke vozil, kjer je konstrukcija ojačana, vozilo pa zaradi tega bolj kompaktna in varna.
Z navadnim svedrom bi bili le utrujeni
Vreček opozarja na napake, ki jih, tudi nevede, počnejo serviserji na servisih, ki niso usposobljeni za delo s tem specifičnim materialom: "Če luknjo vrtamo v navadno pločevino, v 30 do 40 sekundah končamo z vrtanjem. Če bi v material USS vrtali z navadnim svedrom, bi bili po nekaj minutah zgolj utrujeni in bi imeli uničen sveder. Za vrtanje zato uporabljamo posebne svedre in posebno olje. Luknjo zvrtamo v približno dveh minutah.“
Vreček pojasnjuje, da je največja težava pri popravilih z USS ta, da serviserji ne vedo, koliko škode lahko naredijo, če vozilo popravljajo s toplotnim preoblikovanjem. Dovolj je že samo grobo brušenje s kotno brusilko, da se kemijska struktura materiala spremeni. Takrat USS, ki ga najdemo pod aluminijasto konstrukcijo, postane krhek kot papir. "Kljub temu nepoučeni z njim delajo kot s klasično pločevino, celo varijo ga. S tako popravljenim vozilom se ne želim ponovno srečati v kakršnikoli nesreči! USS se ne popravlja, ampak se zamenja s postopkom lepljenja in kovičenja,“ opozarja Vreček.
Strogo ločevanje orodja
Popravilo aluminijastih delov je tudi sicer omejeno, predvsem pa je to material, ki je zelo zahteven za hladna popravila. Pravilo, kdaj se ga popravlja, je odvisno od več dejavnikov. V primerih, da gre za zvite ali zapognjene dele, kjer je možnost, da material poči, so serviserji zelo omejeni s popravili. Popraviti je možno manjše poškodbe, je pa popravilo zahtevnejše, kot pri popravilu klasičnih delov, pojasnjuje strokovnjak. Za hladno popravilo aluminijastih delov je treba imeti posebno orodje, ki mora biti strogo ločeno od orodja za popravilo pločevine, saj lahko železov oksid prenesemo na aluminij, ki začne razjedati ta lahek material.
Razpoko najdejo s pomočjo barv
Za ugotavljanje razpok v aluminiju na servisu uporabljajo test s tribarvno tehniko. Najprej poškodbo očistijo, nato pa v treh serijah nanašajo različne kontrolne barve, ki v zadnji fazi pustijo na materialu senco. Ta označuje mesto razpoke ali razjede. Na podlagi testa serviser jasno vidijo, da gre za poškodbo. V primeru, da je test negativen, je zaradi izvedenega testa potrebno lakiranje. Lakiranje je podobno kot pri jeklu, vendar je postopek drugačen. Uporablja se vodne barve.
"Barve morajo biti po standardih Mercedesa, material pa mora biti odobren iz strani Mercedesa,“ pravi Vreček, ki glede na vse našteto pravi, da se je kleparsko delo, kakršno smo poznali še pred nekaj leti, močno spremenilo: "Pred leti so se uporabljale klasične metode, kot je varjenje, vlečenje … Na klasični pločevini so se popravila izvajala povsem drugače. To pomeni, da je lahko serviser določen del odrezal, privaril … Pri aluminiju si zelo omejen. Serviser mora vedeti ali sploh lahko popravlja določen del. Potrebno je poznati zgradbo vozila, kateri materiali so kombinirani z aluminijem itd. Aluminij je namreč lepljen ali kovičen v kombinaciji. Splošen serviser, ki popravlja avtomobile vseh znamk, zaradi konstrukcijskih kombinacij materialov in posledično z neznanjem postopkov popravila pogosto naredi več škode, saj po popravilu avtomobil vizualno izgleda lepo, kaj pa je s popravljenimi deli …?“
V Sloveniji množica nepreverjenih vozil iz tujine
"Govorimo o navedbah kolegov iz nemškega trga. Taka vozila lahko k nam še vedno uvozijo in jih nepooblaščeni serviserji popravijo. Tam je vprašljiva trdnost karoserije in varnost samega vozila v primeru trka. Moramo vedeti, da vsi nimamo dostopa do vseh informacij. Tudi drugi proizvajalci uporabljajo USS in aluminij. Uporabljali so ga še pred Mercedesom. Teh vozil je na trgu zelo veliko. Vprašati se je treba, ali se nam splača kupiti avto brez preverjene zgodovine,“ dodaja.
Vse večja pozornost zavarovalnic
Kako torej vemo, ali je strukturna trdnost karoserije vozila izdelanega iz aluminija ustrezna? "Trenutno smo v fazi dogovorov, da bi tudi pred pričetkom zavarovanja preverili dimenzijsko ustreznost vozila. Obstajajo elektronski merilni sistemi in eden izmed njih je tudi Car O liner - X point. Ta merilna palica skupaj z računalniškim programom preveri dimenzije v treh smereh. Podatke pa proizvajalec zbere od proizvajalcev vozil,“ pravi strokovnjak, ki poudarja, da imajo kot edini pooblaščeni servis v Sloveniji za popravilo aluminijatih delov trenutno certifikat druge stopnje popravil, čakajo pa na certifikat za drugo+ stopnjo. Takrat bodo lahko menjavali tudi strukturne dele. Vsak pridobljen certifikat velja dve leti, s tem, da ga je treba na vsake pol leta podaljševati in je zelo drag.
Vreček pravi, da jim je z izobraževanji o pomembnosti strokovnega popravila vozil, ki je zagotovilo za varno konstrukcijo in varno vožnjo, uspelo podrobno seznaniti tudi zavarovalnice, ki so tudi spoznale, da se je trg popravil vozil v zadnjih letih močno spremenil.
grega.prebil@zurnal24.si