Avto-moto zveza Slovenije se je pridružila globalni pobudi mednarodne avtomobilistične zveze FIA This is my street, katere namen je spodbuditi aktivnosti, ki bi prispevale k večji prometni varnosti in zmanjševanju onesnaženja, ki ga povzroča cestni promet. Slovenija sicer glede otrok in mladih dosega zavidljivo raven varnosti v prometu, izziv pa sta pomanjkljiva infrastruktura za ranljive udeležence v prometu ter tudi onesnaženje zaradi prometa.
Ker si iste prometne površine delijo različni udeleženci, je ključ do večje prometne varnosti medsebojno spoštovanje, menijo v AMZS. Še zlasti v času epidemije, ko so zdravstveni delavci primorani vso svojo energijo usmeriti v zdravljenje bolnikov s koronavirusno boleznijo.
Pri FIA pozivajo tudi k prenovi mestnih cest in ulic na način, da bodo te bolj varne, z nižjimi dovoljenimi hitrostmi in z ustreznimi površinami za pešce, kolesarje, skiroiste …, s čimer bo mogoče spodbujati okolju bolj prijazne oblike mobilnosti. Da bo tovrstna mobilnost varna, so nujne varnejše površine za pešce, prehodi za pešce, kolesarske površine, ločene od drugega prometa, in znižanje največje dovoljene hitrosti v naseljih na območjih, kjer so otroci in vozila na istih prometnih površinah, na največ 30 km/h.
Ne le prometne nesreče, v katerih naj bi po vsem svetu letno življenje izgubilo 250 tisoč otrok in mladih, podobno je število smrtnih žrtev zaradi onesnaženega zraka v urbanih območjih, h kateremu pomembno prispeva ravno cestni promet. Slednji je trenutno na svetovni ravni glavni vzrok smrti otrok, starejših od pet let, in mladostnikov. Kot izpostavlja mednarodna avtomobilistična zveza FIA, katere članica je Avto-moto zveza Slovenije, nova generacija zahteva ukrepe, s katerimi se bo družba spoprijela z nevarnostmi v prometu in onesnaženjem, ki ga ta prinaša, ter bodo pripomogli k reševanju podnebne krize.
Na AMZS kot nujno izpostavljajo izboljšanje infrastrukture za pešce, kolesarje, skiroiste ter tudi mopediste – da bodo te prometne površine povezane, dostopne, vzdrževane ter s tem varne, nenazadnje pa bomo s tem tudi povečali uporabo trajnostnih oblik mobilnosti. Predvsem pa kot ključno vidijo medsebojno spoštovanje različnih udeležencev v prometu, saj si marsikje vsi delimo iste površine.
Slovenija glede otrok in mladih udeležencev v prometu že dosega zavidljivo raven varnosti v prometu, predvsem na šolskih poteh, pa tudi na splošno, kar med drugim potrjuje analiza podatkov o prometnih nesrečah s smrtnim izidom za obdobje 2001–2019 v starostni skupini otroci in mladi do 18. leta.
Tabela: Število otrok in mladih do 18. leta, umrlih v prometnih nesrečah v obdobju 2001–2019
|
vrsta udeležbe v prometu |
število vseh umrlih |
število umrlih otrok in mladih do 18. leta |
delež otrok in mladih do 18. leta (v %) |
|
pešci |
530 |
30 |
5,7 |
|
kolesarji |
302 |
23 |
7,6 |
|
potniki v vozilih |
755 |
88 |
11,7 |
|
mopedisti |
117 |
17 |
14,5 |
|
drugi udeleženci |
1928 |
26 |
1,3 |
»V AMZS ugotavljamo, da se pospešeno urejajo območja šol in vrtcev, kjer so upravljavci cest hitrost vožnje večinoma že omejili na 30 km/h ter uvedli tudi mnoge druge ukrepe za umirjanje in vodenje prometa«, je povedal Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, ter dodal: »Nikakor pa se pri naših prizadevanjih za večjo prometno varnost ne smemo ustaviti, še zlasti, ker prihajajo nove oblike osebne mikromobilnosti, kot so e-skiroji, električne rolke in podobno, ki jih uporabljajo tudi otroci in mladi, zato jih je treba dodatno izobraževati ter osveščati o varnem načinu uporabe ter varnem načinu udeležbe v prometu s temi novimi prometnimi sredstvi.«
