Nov sistem je v nadzornem centru na Hrušici predstavil vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnost v Družbi za avtoceste v RS (Dars) Ulrich Zorin. Kot je pojasnil, so ob obstoječih 46 kamerah starejše tehnologije v celotnem predoru namestili še približno 200 detekcijskih kamer, ki nadzornika prometa opozorijo na dogodke, kot so nesreče, dim ali nasproti vozeče vozilo v predoru.
Večja varnost v predoru
"S tem sistemom želimo zagotoviti čim hitrejše ukrepanje, da so gasilci in vzdrževalci čim prej na kraju nesreče, da sta čas reševanja in zapore predora čim krajša ter da prihranimo tudi kakšno človeško življenje," je izpostavil Zorin in dodal, je omenjena pridobitev zelo povečala prometno varnost v predoru.
Poleg detekcije dogodkov omogoča tudi snemanje vseh dogodkov za kasnejše analize in rekonstrukcije. Poleg tega je pred predorom nameščen sistem doziranja tovornih vozil, kar pomeni, da jih v predor spuščajo v intervalih in pazijo, da jih hkrati ni preveč v predoru. Poleg tega so obnovili še sam nadzorni center Darsa na Hrušici, ki pokriva tudi ostale predore na Gorenjskem.
"Nadzornik sedaj lažje ukrepa, ima boljši pregled in več podatkov. Njegovo delo je lažje, s tem pa sta večja tudi varnost in pretočnost prometa," je poudaril Zorin. Spomnil je, da se je nov sistem že izkazal tudi v praksi, saj so ob nedavni nesreči tovornjaka, ki se je zaletel v steber na avstrijski strani predora, hitreje prišli do točnih podatkov in rekonstrukcije nesreče.
O drugi cevi karavanškega predora
Sodoben sistem za video nadzor in avtomatsko detekcijo, ki ga je Dars financiral skupaj z Asfingom, upravljavcem predora na avstrijski strani, bo v uporabi tudi, ko bo predvidoma leta 2019 zgrajena in odprta nova cev karavanškega predora. Odtlej naj bi obstoječa predorska cev služila kot neke vrste ubežni rov, v katerega bi preusmerili promet v primeru nesreče v novi cevi.
Kot je povedal predsednik uprave Darsa Matjaž Knez, aktivnosti v zvezi z izgradnjo druge predorske cevi pod Karavankami tečejo v skladu s terminskim planom, usklajenim tudi z avstrijsko stranjo. V Sloveniji je v pripravi državni lokacijski načrt, leta 2016 pa naj bi se začela gradnja nove cevi, ki bi jo, skladno z zahtevami evropske direktive, prometu predali leta 2019.
Pred tem obstoječo predorsko cev čaka še več investicij. Tako naj bi v prihodnjih letih dela tekla na prezračevalnem sistemu in na sanaciji talnega oboka. To pomeni, da se v predoru še naprej obetajo začasne zapore in zastoji. "Vsak tako frekventiran cestni odsek, kot je karavanški predor, zahteva stalna obnovitvena dela, da ne pride do končnega zastoja," je pojasnil Knez.
Investicije v čim večjo varnost uporabnikov in propustnost avtocestnega sistema bodo sicer potekale tudi drugod po državi. Letos ima Dars v načrtu za 80 milijonov evrov projektov, med katerimi so začetek gradnje manjkajočih avtocestnih odsekov med Slovenijo in Hrvaško, nadaljevanje gradnje na primorski avtocesti in ureditev protihrupnih ograj.
