Zato smo se odločili, da v okviru kampanje za novi Audi A6 Avant, ki ga odlikujejo lahkotnost, inteligentna izraba prostora in vrhunska tehnologija, podpremo projekt slovenskih inženirjev in entuziastom ter jim omogočimo, da pošljejo posebno sondo s kamerami - naravnost v vesolje.
In prav to se je zgodilo: v torek, 20. septembra 2011 se je slovenska sonda dvignila v stratosfero, polet pa smo v živo spremljali prek spletne strani 24ur.com.
Polet je bil popoln uspeh. Sistem je poletel ob 14:00 z ljubljanskega Gradu in po pol ure nekje nad Hrastnikom dosegel najvišjo točko - 25.173 metrov nad tlemi. Posnetki s te višine govorijo sami zase; Gagarin je popolnoma zadel, ko je rekel: "Nebo je črno, Zemlja je modra." Po 45 minutah leta je sistem varno pristal v vasi Kanjuce pri Laškem, 70 km vzhodno od Ljubljane.
Cel polet je potekal zelo preprosto. Ko smo balon lansirali, se je hitro dvigal, dokler se je lahko oziroma dokler ni zmanjkalo atmosfere. Na najvišji točki - prek 25 km visoko! - se je balon zaradi nizkega pritiska razširil na prek 10 metrov premera ter potem počil. V tem trenutku se je odprlo padalo in sonda se je varno spustila na zemljo, zemeljska ekipa pa je prek GPS sledenja sondo našla in pobrala.
Akcijo "Polet v vesolje" je za Audi Slovenija zasnovala agencija DRAFTFCB PAN (www.draftfcb.si), izvedli pa so jo zanesenjaki iz agencije skupaj z inženirji podjetja Optomotive (www.optomotive.si). V vesolje - v stratosfero - je poletel poseben sistem, ki je zgrajen s slovenskim znanjem, izkušnjami in entuziazmom ter s podporo blagovne znamke Audi.
Sistem je zgrajen iz večih komponent, do roba vesolja pa ga je odnesel standardni meteorološki balon iz lateksa, polnjen s helijem. Meteorologi in znanstveniki take balone uporabljajo za raziskavo zgornjih plasti atmosfere in za stratosferske polete. Potezna sila (nosilnost) balona ob vzletu je 6,5 kg. Premer balona ob vzletu je 3 m, največji premer pa doseže na 25 km in znaša 7,5 m. Na ta nosilni balon je pritrjen sistem, ki ga sestavlja posebna sonda, radarski transponder in padalo.
Sondo so zgradili inženirji podjetja Optomotive. V sondi sta dve specialni kameri, ki sta posebej prirejeni za razmere pri takem poletu. Ena kamera snema navpično navzdol, ena pa horizontalno. Resolucija posnetkov je 1920x1080 (full HD), 60 sličic na sekundo. V sondi je še GPS oddajnik, ki javlja lokacijo sistema, in napajalniki za vse aparature.
Aparature v sondi so obdane s polistirensko izolacijo, sonda pa je prekrita s steklenimi vlakni in premazana s tanko plastjo epoksija, za kljubovanje elementom na teh višinah in za preživetje pristanka. Cela sonda ima premer 30 cm, debelino 10 cm, tehta pa 505 gramov.
Nad sondo je pripet radarski transponder TRIG TT31, ki kontroli poletov in letalom v bližini javlja položaj in višino sonde. Transponder deluje v Mode-S načinu, s klicno kodo OptoM. Ker GPS sistem nad višino petih kilometrov ne deluje, lokacijo sistema nad to višino javlja transponder. Sam transponder je zaprt v polistirensko izolacijo, skupaj z napajalnikom pa tehta 1.105 gramov.
Na transponder sta montirana še zvočni in svetlobni signalizator, ki omogoča zemeljski ekipi, da sistem najde, če pristane na neprehodnem terenu (ker 70 % Slovenije pokriva gozd, je najverjetnejši kraj pristanka tridesetmetrska bukev).
Nad transponderjem je pripeto padalo premera 180 cm, ki sistem počasi in varno pripelje nazaj na Zemljo. Skupna teža sistema namreč znaša 2 kg.