“Za osebe do starosti 43, 47 let, ki še nimajo starostne slabovidnosti, so za korekcijo vida smiselne laserske operacije,” pojasnjuje oftalmolog in očesni kirurg Boštjan Drev. Za ljudi, od 45 ali 50 let navzgor pa se z laserjem sicer lahko doseže izboljšanje vida na eno razdaljo, še vedno pa se iz leta v leto slabša vidna ostrina na bližino.
“Po 43-em letu oko postopno izgublja prožnost saj leča v očesu ni več dovolj prožna, da bi izostrila bližnje predmete,” opisuje. Očesno lečo primerja z lečo v objektivu fotoaparta, ki pomaga loviti in izostriti sliko. “Do približno 43-ega leta je leča v očesu še dovolj prožna, se prilagaja in išče ostrejšo sliko. Dokler je leča prožna, z lasersko operacijo oziroma preoblikovanjem roženice rešiš vidno ostrino na vse razdalje, ko pa se bližaš 50. letu, pa dobi vsak posameznik slej kot prej bralna očala,” pravi.
Dodaja, da se tega ne da trajno rešiti z laserjem, saj bi rabili na vsakih nekaj let nova bralna očala, zato je edina rešitev operacija z menjavo lastne očesne leče, saj se na ta način takšno težavo reši doživljenjsko. “Glede let pri operaciji z menjavo leč ni omejitve navzgor, če je seveda oko zdravo in so zagotovljeni vsi ostali kriteriji za varno operacijo,” pravi.
Očala na stran
Operacija je primerna za vsakogar, ki je star nad 43 let in že ima težave pri bližinskem delu. Primerna pa je za tiste, ki se želijo za stalno rešiti očal ali kontaktnih leč, ker jih motijo pri vsakdanjih opravilih.
Drev opisuje, da je operacija z zamenjavo očesne leče podobna kot operacija sive mrene-katarakte, le da je še precej bolj natančna: “Pri klasični operaciji sive mrene prav tako odstranimo lastno očesno lečo, saj je v njej siva mrena, nato pa v oko vgradimo standardno lečo, medtem ko tukaj v oko vstavimo leče, ki so narejene po naročilu za vsakega posameznega pacienta in omogočajo dobro vidno ostrino na vse razdalje.” Sicer se lahko tudi pacienti, ki imajo sivo mreno odločijo za nadstandardno lečo, ampak se tako operacija sive mrene kot tudi vgradnja nadstandardne leče izvede le samoplačniško.
"Očesne operacije izvajam že več kot 15 let in v tem času sem preiskusil številne materiale in leče različnih proizvajalcev," opisuje Drev. Dodaja, da obstaja več vrst tako imenovanih premium znotraj očesnih leč (IOL), ki se med sabo razlikujejo po materialih, obliki, načinu vgradnje v oko, dolgoročni stabilnosti, kot tudi po tem, na katere razdalje bo vgrajena leča izboljšala vidno ostrino. Tako obstajajo dvožariščne in večžariščne očesne leče, ko korigira astigmatizem, pa so to torične leče.
Vse tri razdalje
“Osebno imam največ izkušenj in najboljše izkušnje s ZEISS-ovo večžariščno intraokularno lečo, ki omogoča dobro vidno ostrino na vse tri glavne razdalje, na daleč, na srednjo razdaljo, kamor sodi tudi računalniški ekran in za branje ali delo na bližino, to je na razdalji 35 do 45 cm, leča pa popravlja tudi astigmatizem ali cilinder,” razlaga.
Pri operaciji sive mrene z vgradnjo standardne leče, ki je krita z zdravstvenim zavarovanjem, pa se po njegovih besedah lahko odločamo le za eno razdaljo: “Največkrat poskušamo v takem primeru zadovoljivo rešiti vidno ostrino na daljavo, poleg tega pa takšna leča ne popravlja astigmatizma, zatorej nam vedno stanejo očala za branje in bližinsko delo, če pa imamo astigamtizem pa nam ostanejo tudi očala za daljavo.”
Tako kot pri laserskih operacijah vida so po njegovih ugotovitvah tudi tu razlike v ceni precejšnje: “Omenjene leče nemškega proizvajalca so dražje od leč drugih proizvajalcev, nobena leča pa ni poceni.”
Vid po operaciji
Drev zatrjuje, da se načeloma dioptrija po tej operaciji ne more več poslabšati. Nova leča je vgrajena na mesto, kjer je bila pred tem lastna naravna leča, to je v ovojnico ali kapsulo naravne leče. Leča se stabilizira v dveh do petih dneh in se tudi kasneje v življenju ne more premakniti, kar je tudi garancija za stabilnost dioptrije, saj je po 45. letu ravno naša lastna leča kriva za slabšanje dioptrije. Prav tako ne more priti do zavrnitve umetne leče.
Lahko se zgodi, da pride do padca kontrasta in slabše ostrine v slabih svetlobnih pogojih. “Predhodno sicer opravimo natančen pregled in zelo natančne meritve in poskušamo oceniti, kolikšna je možnost, da se to zgodi. Če ocenimo, da je rizik prevelik, odsvetujemo operacijo,” dodaja.
Če se nam stanje oči slabša zaradi bolezni, pa lahko po njegovih izkušnjah enakovredno zdravimo vse očesne bolezni, ker leča ne poslabša osnovnega očesnega stanja. Tudi kakršnekoli nadaljne operacije na očesu so možne. Kot Drev še pojasnjuje, v sedmih letih in pol, kolikor časa obstaja ZEISS leča še ni bilo potrebno z laserjem korigirati dioptrije, čeprav je to načeloma mogoče.
Nekaj časa po posegu je prisotno bleščanje in povečana občutljivost na svetlobo. Leča pa ima vgrajen UV Filter. “V prvih dneh po operaciji se priporočajo zaščitna sončna očala, pri nočni vožnji pa je zelo različno glede bleščanja, ampak večinoma ljudje po nekaj dneh do nekaj tednih nimajo več težav,” zagotavlja.
anja.scuka@zurnal24.si