"Žena je prišla nazaj s steklenico roseja, takrat sem vedel, da je to to."

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
Duševne bolezni še vedno predstavljajo tabu temo v naši družbi, saj so pogosto obravnavane kot drugačne. Pisatelj Jaka Tomc je odkrito spregovoril o svojem boju z bipolarno motnjo in o tem, kaj mu je pomagalo priti skozi to obdobje.
Oglej si celoten članek

"Enostaven si žalosten, ali pa te sploh ni"

Jaka Tomc je pisatelj, ki s svojim delom poskuša ozaveščati ljudi o bipolarni motnji, da bi se stigmatizacija te bolezni le prenehala. "Pri 27 letih so mi postavili diagnozo bipolarne motnje," je povedal, "to je izmenjevanje stanj hiperaktivnosti ali manije in depresije. Enostaven si žalosten, ali pa te sploh ni." Omenil  je, da vmes obstaja še stanje, ki pogosto ostaja neomenjeno ali spregledano: remisija, kar je stanje trenutnega izboljšanja. Čeprav je to stanje pogosto spregledano, je prav tako pomembno, saj v tem obdobju oboleli trpi za pomanjkanjem energije, medtem ko se nič ne dogaja.

Foto: Saša Despot miza za vsakogar Čeprav je sedaj že sedem let in pol stabilen, se Jaka še dobro spominja, kdaj so se njegove težave začele. "Tri leta pred diagnozo sem opazil, da se nekaj dogaja. Bilo je na nekem izletu, kjer je bil seveda zraven tudi alkohol. Takrat sem imel briljantno idejo, da iz drugega nadstropja splezam po fasadi dol, ker so me zaklenili v sobo," je povedal in dejal, da je bila to njegova prva epizoda.

"Pisanje je terapija"

Na začetku bipolarne bolezni je Jaka tudi napisal knjigo o tem, saj je hotel biti popolnoma odkrit.

"Ničesar nimam za skrivati, saj upam, da s tem pomagam. O tem je treba čim več govoriti," je razložil, "pisanje je terapija. Sedaj pišem novo knjigo z naslovom Stop igra in podoživljam te manične in depresivne trenutke, ki so že kar nekaj časa zaprti, in to je prav terapevtsko."

Kot je že omenil, je Jaka sedaj že sedem let in pol stabilen, zasluge za to gredo tudi njegovi psihoterapevtki, ki mu je pomagala skozi ta čas. "Spomnim se, da sva črtala ljudi iz mojega življenja. Pri tem sem izgubil tudi najboljšega prijatelja, ki je predlagal, da grem na elektrošok terapijo, da se pozdravim. Takšnih oseb v življenju ne rabim," je razložil ter omenil, da sedaj ostaja prizemljen, za kar se lahko zahvali svojemu otroku. "Sin je sidro, ki ne pusti, da bi me odneslo. Še preden sem spoznal svojo ženo, je bil moj filter ta, da sem jim dal za prebrati svojo knjigo Magični poet. Če je prišla nazaj, je bilo v redu. Žena je prišla nazaj s steklenico roseja, takrat sem vedel, da je to to."

"Teh stisk je samo še več"

Amalija Klopčič svoje življenjsko delo posveča ljudem, ki potrebujejo pomoč. Društvo Altra je najstarejše društvo v Sloveniji, ki se ukvarja s področjem duševnega zdravja skupnosti. Ponašajo se z več programi, svetovalnicami ter dnevnimi centri, katerih cilj je pomagati ljudem priti skozi težka obdobja življenja.

Foto: Saša Despot miza za vsakogar Imajo tudi stanovanjske enote, kjer ljudje skupaj živijo, seveda jim je omogočena tudi terapija. "Ljudje, ki imajo depresijo niso leni, ampak enostavno ne zmorejo," je povedala Amalija ter omenila dejstvo, da se sedaj na srečo več pogovarja o stiskah ljudi. "Zagotovo je pandemija na to močno vplivala in sedaj je teh stisk samo še več. Dostopnost do pomoči je zelo izrazit problem pri nas, morda ne v Ljubljani, zagotovo pa v bolj odmaknjenih krajih, saj tam ljudje nimajo denarja, niti možnosti, saj je stigma še slabša. Poskušamo delati tako, da mi pridemo do ljudi in ne oni do nas."

 

"Sistemskim težavam ni videti konca"

"Naše stanovanjske skupine naj bi bile le prehodnega značaja, da se ljudje lahko postavijo na noge. Težava pa nastane, da čeprav bi marsikdo rad sam živel, to sistemsko ni urejeno in ne morejo nikamor iti," je povedala Amalija. Pri tem je omenila, da nekateri stanovalci ne potrebujejo neprestane pomoči strokovnih delavcev, vendar enostavno ni stanovanj, kamor bi lahko odšli. Če se le odločijo oditi, se po pol leta vrnejo nazaj v Polje.

Foto: Saša Despot miza za vsakogar "Težava je predvsem starejša družba, saj domovi za starejše ne želijo oziroma ne zmorejo sprejemati ljudi z duševnimi bolezni. Ko pa pridejo zraven še bolezni, povezane s starostjo, teh ljudi ne moreš nikamor dati. Naše društvo nima zdravstvenega osebja, ki bi skrbel za to. Prav tako nimamo potrebnih financ," je še dodala.

Vseeno pa so v društvu deležni tudi veliko pomoči. "Z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dobro sodelujemo, velikokrat pridejo tudi na teren. Prav tako naš program v Senožetih brezplačno izvajamo v hiši ministrstva, plačujemo samo stroške," je še povedala Amalija ter dodala, da tudi Mestna občina Ljubljana podpira društvo ter sofinancira razne programe.

Slovenija Ko je šel do zdravnice, mu je rekla, da ima krizo srednjih let, nato je oslepel Zdravje Minister za zdravje: "Zaprli ne bomo nobene urgentne ambulante!"

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.