"Kar groza me je nedelje, ko sem dežurna, to pomeni, da bom delala brez odmora od jutra do jutra, saj glavno šele prihaja," pravi specialistka splošne medicine  Ksenija Ljubojevič Džefarovič, zdravnica iz Lenarta, kot pravi "s periferije", kjer so v ambulantah v teh dneh prav tako izredne razmere: "Od pol sedmih zjutraj pa do pol štirih popoldne sem obrnila 65 kartotek, vmes sem morala še na obisk na dom," je povedala po koncu delavnika.

Najprej posvet po telefonu

Foto: Bralec urgenca Ministrstvo za zdravje je minili teden v odzivu na katastrofalne razmere na urgenci, ljudi pozvalo,  naj se o svojem zdravstvenem stanju z zdravnikom najprej posvetujejo po telefonu: "Tako delamo zato, ker pacient pri visoki vročini nima kaj hoditi okrog. V splošne ambulante velikokrat prihajajo relativno zdravi ljudje. Imamo pa tudi ljudi po kemoterapijah, starejše, dovzetnejše ljudi. Ljudje  s svežimi infekti povzročajo dodatne težave in širijo viruse," opozarja zdravnica, ki pozdravlja priporočilo ministrstva za zdravje.

Sestra oceni, ali je potreben obisk v ordinaciji

Foto: Profimedia Bolnišnica "Sestra hitro oceni, kdaj gre za virozo: pacient ima vročino, bruha, ima drisko ...Teh bolezni je  trenutno največ. Če ga boli po celem telesu in ima vročino, je to gripa," pojasnjuje zdravnica. "Diagnoza pravzaprav v tem trenutku ni pomembna, bolnik dobi samo navodila. Pacientu potem naročimo, da pride čez tri dni na pregled. Če sestra oceni, da je potreben obisk pri zdravniku, ga najprej pošljemo v laboratorij. To pomeni, da je pacient, ki se nazadnje oglasi še pri meni, že obdelan, saj smo le v takšnem primeru najbolj učinkoviti," pravi Ljubojevič Džefarovičeva. Obisk zdravnika je ponavadi potreben, če vročina po treh ali štirih dnevih ne upade.

Kako do bolniške?

"Glede bolniške ne kompliciram, ker ljudi poznam. V teh časih je treba paciente celo siliti na bolniško, kar pomeni, da raje hodijo v službo, na lekadolih in pozneje pridejo na pol mrtvi," pravi. Glede bolniškega staleža je zdravnika najbolje poklicati še isti dan oziroma največ tri dni za nazaj. Medicinsko sestra oceni, kdaj mora pri pogovoru sodelovati zdravnik. Sestra bolnika naroči na kontrolni pregled, saj je za trenutne viroze dovolj domača oskrba, počitek.

Zapleti predvsem pri starejših

"Kar zapletov tiče, je največ težav pri starejših ljudeh, ki jim sicer ravno tako svetujemo počitek, vendar ob tem pa poudarimo, da ne smejo uživati preveč tekočine, saj lahko pride do obremenitve srca. Ko gre za astmatike, bolnike z rakom, sladkorne bolnike ..., jih vsekakor pokličemo na kontrolo," pojasni zdravnica.

Na urgenco po diagnozo

Predvsem na nujni medicinske pomoči, kamor pacienti pridejo brez napotnice, je veliko nezadovoljstva, tako pri pacientih kot tistih, ki jim pomoč zagotavljajo. Zdravniki poudarjajo, da je priliv bolnikov na urgenco prevelik, da jih veliko število od teh ni življensko ogroženih. Prihajajo po dignoze, čeprav bi morala biti urgenca triaža in ne diagnostični center.

Na internistično prvo pomoč le z napotnico

"Na internistično urgenco pošljemo takrat, ko gre na primer za hudo pljučnico, za kar obstajajo protokoli; človeku pade pritisk, prihaja do popuščanja srca, potrebuje kisik. Takšen pacient dobi napotnico nujno, dobi rešilca in na internistično urgenco, v našem primeru v Maribor. Gre za paciente, za katere sem skoraj prepričana,da bodo ostali v bolnišnici, skratka, ne gre za diagnostiko, ker jo imamo v zdravstvenem domu," pojasni in ob tem poudari, da imajo zdravniki, ki delajo na periferiji, verjetno nekoliko več poguma: "Veliko odhajamo na teren, imamo urgentne primere, kar pomeni odločanje na licu mesta. Če imaš urgenco za vrati, je to pač nekoliko drugače. Ni lažjega, kot napisati napotnico, pa naj se drugi ukvarjajo s tem," dodaja.

Ljudje so panični in prestrašeni, zdravniki pa v defenzivi

Foto: zurnal24.si Čakalni seznam urgenca

Vzrok za gnečo po nepotrebnem so po njenem tudi bolniki, ki bi lahko počakali na osebnega zdravnika, a z nepotrebnim obiskom dodatno obremenjujejo urgence: "Ljudje so panični, nenazadnje poslušajo v medijih samo o tem,  kako se v zdravstvu dela slabo, kako smo zdravniki zanič, kako je vse prepozno. Ljudje so preprosto prestrašeni. Mi zdravniki pa zaradi vsega tega gremo defenzivno medicino, v smislu, da le ne bi kaj spregledal," pravi zdravnica, ki na področju splošne medicine dela že 25 let. "Če bi zdravniki delali bolj racionalno delali, tega zagotovo ne bi bilo. Treba pa je vedeti, da če jaz v enem dnevu obrnem 60 do 80 kartotek. Od tega je ena tretjina prvih pregledov, priporočilo zavarovalnice pa je sedem minut za enega pacienta. To je čas, ko ne moreš obdelati niti navadne viroze, že zaradi tega, da česa ne zgrešiš. Ker nimaš časa, napišeš napotnico za urgenco," dodaja.

vanda.levstik@zurnal24.si