Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) kažejo, da delež telesno neaktivnih prebivalcev narašča v mnogih državah po vsem svetu. To ima negativne posledice na zdravje svetovnega prebivalstva. Slovenija od opaženih trendov ne odstopa, saj podobno kot v ostalih razvitih državah narašča število prebivalcev s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Te so v Sloveniji tudi najpogostejši vzrok smrti, saj so krive za več kot 70 odstotkov smrti. Problematično je tudi, da se bolezni, povezane z neustrezno prehrano in telesno nedejavnostjo, pojavljajo že pri otrocih.
Na kolo za zdravo telo
Eden izmed načinov je tudi kolesarjenje, ki ima dokazano pozitivne učinke na naše telesno kot tudi duševno zdravje. Krepi moč, vzdržljivost in gibljivost ter pomaga pri uravnavanju telesne teže, krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Ker pri kolesarjenju krepimo kardio-vaskularni sistem in ne obremenjujemo sklepov, je še posebej priporočljivo za osebe, ki so v fazi rehabilitacije. Kolesarjenje spada med aerobne športe, za katere je značilno, da pozitivno vplivajo na naše telo, med drugim tudi na telesno težo. Strokovnjaki ga zato priporočajo tudi osebam, ki želijo shujšati.
"Kolesarjenje krepi srčno-žilni in dihalni sistem, z njim razvijamo gibalne sposobnosti, znano je, da telesna aktivnost v naravi pozitivno vpliva na duševno zdravje. Kolesarjenje kot oblika prevoza pa je poceni, ekološki in v mestih pogosto tudi precej hiter način premikanja," pozitivne učinke kolesarjenja našteje Aljaž Klevišar, profesor športne vzgoje in trener najmlajših v kolesarskem društvu Rog. Priporočil bi ga predvsem mladim, saj "poleg vplivov na zdravje, šport mlade uči tudi rednosti, samostojnosti in odgovornosti".
"Mladi s treningom kolesarstva razvijejo kolegialnost in dobro voljo."
Klevišar pove, da mladi s treningom kolesarstva razvijejo kolegialnost in dobro voljo ter se vključijo med vrstnike, ki jim je športni način življenja vrednota. Poleg tega svetuje, da se je "ob določenih obolenjih in ob pričetku resnega športno kolesarskega udejstvovanja priporočljivo pogovoriti z zdravnikom" in da pri tem ne smemo pretiravati. "Upoštevati moramo, da smo kolesarji izpostavljeni različnim vremenskim razmeram in okoliščinam v prometu. To moramo imeti v mislih, ko se odločamo o poti in času kolesarjenja," zaključi.
Profesor športne vzgoje in trener dečkov Ljubljana MigiMigi Borut Dežman na tem mestu priporoča, da naj bi vsak dan najmanj 45 minut kolesarili. V primeru, da imamo še kakšne druge aktivnosti, pa vsak drugi dan. Pri tem moramo biti pozorni na lastno varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v prometu. Imeti moramo primerno opremo, kolo mora biti prave velikosti in nastavljeno glede na našo velikost.
Kolesarjenje ima lahko tudi stranske učinke
Zaradi uspehov slovenskih tekmovalcev vse večje zanimanje
Po besedah Mira Miškulina, generalnega sekretarja KD Rog se zanimanje za kolesarjenje z leti povečuje, saj zadnji dve leti beležijo povečan vpis mladih nadobudnih kolesarjev. Trenutno pri njih tekmuje približno sto ljudi. Razlog za povečan vpis Miškulin pripisuje "izjemnim uspehom naših kolesarjev; Rogliča, Pogačarja, Mohoriča, Špilaka in drugih". Klevišar pa bi si vseeno želel večjega odziva med osnovnošolci zadnjega triletja in tistih na prehodu v srednjo šolo. "Občutek imam, da v tem obdobju otroci iz različnih razlogov opuščajo vadbo do tedaj izbranega športa. Cestno kolesarstvo kot šport, ki ga lahko pričnemo trenirati tudi pozneje, pa je idealen za mlade športnike, ki iščejo nov športni izziv," meni profesor športne vzgoje.
Infrastruktura še ni taka, kot bi si želeli
Da smo Slovenci kolesarski narod pravi tudi Miha Koncilija, profesor športne vzgoje in trener mladinske ekipe Ljubljana MigiMigi: "To dokazuje vedno večje število rekreativnih kolesarjev. Dejstvo pa je, da bi lahko še več ljudi kolesarilo. Najprej bi se moralo urediti infrastrukturo, kar bi vplivalo na to, da se bi več ljudi odločalo za vožnjo s kolesom." Kasneje pove, da se v zadnjih letih zaradi zavedanja občin, da je kolesarstvo lahko pomemben dejavnik pri promociji turizma, infrastruktura sicer izboljšuje, vendar meni, da smo v primerjavi s kolesarsko razvitejšimi državami, kot sta Avstrija in Nizozemska, "žal še vedno krepko v zaostanku".