Na nadaljevanju redne seje državnega zbora so poslanci obravnavali novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo darovalce celic, tkiv in organov izenačila z darovalci krvi po nadomestilu med začasno zadržanostjo z dela.

Dogaja se namreč, da krvodajalci za čas odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi prejmejo polno nadomestilo, darovalci tkiv in organov pa so upravičeni zgolj do znižanega nadomestila.

Dva različna zakona

Višino nadomestil za odsotnost z dela določajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, po katerih polno nadomestilo prejme samo tisti zaposleni, ki je zadržan zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu ali darovanja krvi. Če zaposlenega ni v službo zaradi presaditve živega tkiva ali organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi (na primer slabosti in vrtoglavice) ali izolacije, mu pripada samo 90-odstotno nadomestilo.

Ločeni pravici

Gre za to, da sta pravici do nadomestila plače zaradi presaditve živega tkiva in darovanja krvi urejeni ločeno, prva v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, druga pa v zakonu o delovnih razmerjih. Ker je zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), sprejet leta 2012, posegel le v določbe prvega zakona, so določbe zakona o delovnih razmerjih, ki ureja tudi krvodajalstvo, ostale nespremenjene.

Da gre za diskriminitarno obravnavo so ves čas opozarjali na Slovenia Transplant, saj so ljudje zaradi tega tudi odpovedali darovanje.

Takšno darovanje bistveno bolj zahtevno

Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije je že leta 2016 spisalo peticijo, v kateri so opozorili, da je "darovanje krvotvornih matičnih celic bistveno bolj zahtevno" kot pa je običajno darovanje krvi. "Takšen darovalec je deležen več laboratorijskih in zdravniških pregledov, pred samim darovanjem pa prejme 10 podkožnih injekcij rastnega faktorja filgrastima, kar s seboj lahko prinese tudi dodatne neželene učinke oziroma tveganja za darovalca, obenem pa je bolj invaziven in dolgotrajnejši sam postopek darovanja." Neenakovredna obravnava ima po njihovem posledice za program transplantacij krvotvornih matičnih celic, saj nekateri skladni darovalci pod temi pogoji niso bili pripravljeni sodelovati. "Menimo, da je trenutna ureditev krivična in ima merljive škodljive posledice za slovenske bolnike s krvnimi boleznimi, ki zaradi zakonodajne nerodnosti izgubijo skladne darovalce in s tem možnost ozdravitve," so zapisali.

Opredelitev za darovanje organov in/ali kostnega mozga predstavlja izjemno obliko pomoči sočloveku, s katero lahko rešimo stanje bolezni in celo smrt

Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je v DZ vložil državni svet. Predlog zdaj vse darovalce izenačuje, in sicer tako, da vsem pripada nadomestilo v višini 100-odstotkov osnove. Predlog, ki ga DZ sprejema po skrajšanem postopku, je na odboru DZ za zdravstvo v začetku maja dobil soglasno podporo.

Preprečili bi upad števila darovalcev

Državni svetnik Tomaž Horvat je v imenu predlagatelja pojasnil, da novela prinaša rešitev, po kateri bi se tudi nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela zaradi darovanja tkiv in organov ves čas krilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 100-odstotne osnove, kot to velja pri darovanju krvi. Posledično naj bi s tem tudi preprečili upad števila darovalcev.

Novela po Horvatovih besedah ne bi imela posledic za državni proračun, bi pa povečala izdatke zavoda za zdravstveno zavarovanje. Predlogu državnega sveta po odpravi neenakopravne obravnave darovalcev, ki jo je leta 2012 prinesel zakon za uravnoteženje javnih financ, so pritrdili v vseh poslanskih skupinah. Tudi iz vladnih vrst je bilo slišati, da noveli ne nasprotujejo.

To so povedali poslanci

Alenka Jeraj (SDS) je med predstavitvijo stališč poslanskih skupin neenakopravno obravnavo darovalcev ocenila kot neutemeljeno in krivično. Za izenačenje nadomestila med začasno zadržanostjo z dela pri vseh darovalcih so se zavzeli tudi Jože Lenart (LMŠ), Samo Bevk (SD), Mojca Žnidarič (SMC), Iva Dimic (NSi), Andrej Rajh (SAB), Branko Simonovič (DeSUS) in Lidija Ivanuša (SNS). Zdajšnjo ureditev so označili za neetično.

Levica z rešitvijo, ki je veljala pred Zujfom

V Levici bi novelo še razširili s predlogom dopolnila, ki bi vsa bolniška nadomestila, ne le v primeru darovalcev, vrnil na višino pred sprejetjem varčevalnega zakona. Kot je poudaril Željko Cigler, dopolnilo ne bi prineslo dodatnih pravic, temveč bi jih zgolj vrnilo na "predkrizno" raven.

Po dopolnilu bi nadomestilo znova znašalo 100 odstotkov osnove med začasno zadržanostjo z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve tkiva in organov v korist druge osebe, darovanja krvi in izolacije, ki jo odredi zdravnik, 90 odstotkov osnove zaradi bolezni ter 80 odstotkov osnove zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.

Vlada proti

Podporo dopolnilu Levice, ki bi po predlogu začelo veljati 1. januarja 2020, so napovedali v SDS in NSi, proti so se izrekli v SMC, v ostalih poslanskih skupinah pa se niso izrecno opredelili.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek je v imenu vlade nasprotoval dopolnilu. Po njegovih besedah predlog Levice zajeda v košarico pravic vseh zdravstvenih zavarovancev, "ki pa ni brez dna". Dodal je, da poleg tega dopolnilo neustrezno nagovarja problematiko naraščajočega absentizma in ne zasleduje cilja, da bi se zaposleni po bolezni čim prej zdravi vrnili na delo.

Pliberšek je še pojasnil, da vlada zagovarja celovito ureditev področja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, priprava novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanje pa je v normativnem programu dela vlade za leto 2019.O dopolnilu bo DZ glasoval prihodnji torek.

Organi Daruje se tudi tkiva in celice

Končno Pomembna novost: Na voljo bo že v novembru

dezurni@zurnal24.si