Trend naraščanja spolno prenosljivih bolezni, kot so HIV/aids, virusni hepatitisi, gonoreja, sifilis, HPV, klamidijske okužbe in druge so po opažanju strokovnjakov v porastu. Slovenija pri tem ni nobena izjema. Izstopamo le po tem, da sistemske spolne vzgoje, ki bi mlade poučila o varni in odgovorni spolnosti, v šolah ni že od prehoda iz osemletke v devetletko. Takrat sta zaradi ukinitve zdravstvene vzgoje odpadla dva zelo pomembna kurikuluma za življenje: higiena, varnost in z njo tečaj prve pomoči.

Foto: Profimedia Novice: Novo šolsko leto: Učenci se bodo učili bosanščino - Osnovna šola Vsebine se sedaj v osnovnošolski vzgojno izobraževalni program vključujejo kroskurikularno in interdisciplinarno, niso pa sistematično izvajane ter spremljane. Bistven nosilni predmet, pri katerem je v učnem načrtu zapisanih največ temeljnih vsebin spolne vzgoje, je biologija. To sicer ne bi bilo problematično, če ne bi raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kazale, da slovenska mladina s spolnimi odnosi začne zgodaj, v predmetniku pa je biologija šele v 8. razredu. Skoraj četrtina dijakov prvega letnika in dobra polovica dijakov tretjega letnika je namreč že imela spolne odnose, pri čemer med spoloma ni bistvenih razlik. 

"Puberteta pri večini osnovnošolcev začenja svojo burno pot že pri 10. letu starosti. Zavedanje, da je to obdobje ranljivosti in velikega interesa za pogovore in odgovore na njihova vprašanja, je ključno," pojasni Fani Čeh, učiteljica svetnica, ki je kot pedagoška svetovalka za srednješolske programe in zdravstveno vzgojo 28 let delovala na Zavodu RS za šolstvo (ZRSŠ). Poleg tega, da je v sklopu zavoda na šolah poučevala spolno vzgojo, se ja zavezemala tudi za sistematično uvedbo vsaj desetih ur temeljne spolne vzgoje v osnovne šole. 

Novi obvezni predmet Mladi bi radi spolno vzgojo, učili jih bodo o aktivnem državljanstvu

Skupaj s sodelavkami je že leta 2014 pripravila prenovljen program. Vendar pa do njegove vzpostavitve nikoli ni prišlo. Če gre sklepati iz besed Zavoda za šolstvo, se to še lep čas ne bo spremenilo, čeprav podatki iz raziskave NIJZ zgovorno kažejo, da so mladi o spolnosti premalo informirani. Tri četrtine mladih, ki je imelo spolni odnos zgodaj, je mnenja, da bi o spolnosti morali vedeti več. Med temi jih je večina dejala, da bi o spolnosti najraje izvedela več od staršev, spolna vzgoja v šoli pa je bila na drugem mestu.

Zavod RS za šolstvo kljub raziskavi deli drugačno mnenje, kot je pokazala raziskava. Prepričani so, da je slovenska mladina dovolj dobro obveščena o spolnosti in spolni varnosti. To povezujejo z dobrimi pogoji za obveščenost, pri čemer izpostavijo "razpolago z relevantnimi, zanesljivimi, aktualnimi informacijami in znanji, ter strokovno podporo, ki je v skrbi Vzgojno izobraževalnega centra, pristojne inštitucije, kot npr. NIJZ in ustrezne nevladne organizacije". 

Podobno stališče zagovarja Ministrstvo za zdravje (MZ): "Slovenija ima dobre kazalnike reproduktivnega zdravja pri mladih. Eden izmed ključnih ciljev promocije spolnega in reproduktivnega zdravja je mlade spodbuditi h kasnejšemu spolnemu odnosu in k varnejši spolnosti, kar zniža tveganje za nenačrtovano zanositev in spolno prenesene okužbe. Pri tem smo zelo uspešni."

Foto: Profimedia Osnovna šola Odgovorov na vprašanja o spolnosti niso deležni doma

Ena izmed pobudnic vzpostavitve spolne vzgoje v slovenskih šolah, čeprav je že v pokoju, še vedno čuti odgovornost do ozaveščanja mladih. Če prejme klic učiteljev, se nanj z veseljem odzove in hodi mlade po slovenskih osnovnih šolah poučevat o varni spolnosti. K temu jo žene njihovo zanimanje in predvsem dejstvo, da se je meja zanimanja za spolnost med njimi v zadnjih letih znižala.

"Če so me v preteklosti spraševali o prvih menstruacijah, velikosti prsi in penisa, ter o tem, kdaj bodo fantje zrasli, so sedaj vprašanja večinoma seksualno usmerjena. Največkrat me vprašajo, kdaj morajo imeti prvi spolni odnos, kdaj ga ima večina in kako sploh zgleda. Povem jim, da zanj ne bodo prejeli pravega recepta,"  z nami deli izkušnje sogovornica.

Foto: Profimedia mlada družina, otroci, veselje Izhaja iz vprašanj, ki ji otroci med uro anonimno zapišejo na listek, pri čemer opaža, da večina odgovorov na vprašanja o spolnosti ni deležnih doma. Namesto da bi mladostniki informacije o spolnosti prejeli v družini, so te primorani iskati po spletu. Tam so podatki precej neselekcionirani, poleg tega jim manjka strokovne podlage. "Biti starš je najtežji poklic, Vzgojno-izobraževalno delo v šoli je pomembno, vendar šola le pomaga družini pri vzgoji. Spolna vzgoja je le delček vsega," nadaljuje. Staršem pojasni, da otrok terja čas, pogovor pa je ključen. Starši še dandanes velikokrat pokličejo za pomoč, saj pubertetnike ne znajo umiriti, "ker so bili med vzgojo neuspešni".

Meni, da bi bilo problem treba reševati celostno, in sicer z uvedbo šole za starše. "Družina je pomembna in daje temelj, na katerem se gradijo odnosi med spoloma ter odgovornost. V največji meri oblikuje otrokov pogled na zdravo, varno in osrečujočo spolnost. Na tem področju je treba doseči boljšo informiranost in si prizadevati za boljše znanje," meni sogovornica. Pogosto si vzame čas za ozaveščanje staršev na roditeljskih sestankih.

Zdravje Nijz o tem, kdo je kriv za veliko napako

Tak je trenutno osnovnošolski kurikulum

V Sloveniji so teme o spolnosti vključene v okvir zdravstva, izvajajo pa se ob sistematskih pregledih oziroma v obliki 90 minutnih delavnic. Nekatere so vključene tudi v redni šolski kurikulum, vendar le v manjši meri.

Foto: Profimedia spolna vzgoja "V osnovnošolskem obdobju se učenec z njimi prvič sreča pri spoznavanju okolja v 1. razredu. Takrat spoznava svoje telo in se seznani s poimenovanjem zunanjih delov telesa. V 2. razredu spozna oba spola ter se uči poimenovanja notranjih delov telesa. V 3. razredu se seznani z oploditvijo, razvojem otroka v maternici in rojstvom. Pri naravoslovju in tehniki v 4. razredu spozna, kaj je puberteta in kakšne so spremembe v spolnem razvoju pri dekletih in fantih, pri družbi pa spoznava družine (ljubezen, varnost, pomoč, sodelovanje). Pri Državljanski vzgoji in etiki v 7. razredu se teme nanašajo na osebnost, osebnostne značilnosti, razlike med željami in potrebami in čustvi. Prav tako je govora o družbenih skupinah, družbenih pravilih ter o biološkem in družbenem spolu, človekovih pravicah in odgovornostih. Človeško telo je vključeno v redni kurikulum biologije v 8. razredu Vsebina zajema zgradbo in delovanje spolnih organov, nastanek spolnih celic, puberteto, menstruacijski cikel, oploditev, nosečnost in porod. Prav tako se spregovori o spolno prenosljivih okužbah in kontracepcijskih metodah,"  naštevajo na Ministrstvu za zdravje.

"Mladostnikom so koristni nasveti v zvezi z zdravim načinom življenja, samopodobo, medsebojnimi odnosi, težavami s starši, motnjami hranjenja, zaljubljenostjo in spolnostjo na voljo tudi preko nacionalnega programa To sem jaz, ki ga  koordinira NIJZ. Del programa je anonimna brezplačna spletna svetovalnica, kjer lahko hitro pridejo do strokovnega nasveta. Program je mednarodno prepoznan primer dobre prakse in prejemnik šestih domačih in mednarodnih nagrad za komunikacijsko odličnost."

  Ministrstvo za zdravje

Koliko in na kakšen način bodo šole mladim predstavile spolno vzgojo izven kurikuluma, je odvisno od posamezne ustanove. Bivšo sodelavko Zavoda za šolstvo najbolj skrbi, da učitelji nimajo strokovne podlage za omenjeno tematiko. To pripisuje dejstvu, da so na dodiplomskem izobraževanju ključnih fakultet za izobraževanje učiteljev ukinili socialno medicino. Tako učitelji nimajo več predmetov, ki bi utemeljevali zdravstveno vzgojo v petih temeljnih vsebinah; higiena, spremembe v puberteti, zaščito oz. kontracepcija, spolne bolezni in odgovorno starševstvo. Je mnenja, da se stroka hitro spreminja, zato bi vsi učitelji znanje morali nadgrajevati. "Če pa o teh stvareh že sam težje govoriš, otroku ne ponudiš ustreznih odgovorov" .

PROMO HPV: Eden najbolj razširjenih virusov, o katerem se premalo govori

Koliko pa je primerov, ko šole za namen predstavitve spolne vzgoje povabijo zunanje sodelavce?

"Na zavodu teh podatkov nimamo. Izhajajoč iz situacije na terenu bi zaradi različnih dejavnikov, raznolikih praks in pogojev na VIZ, težko govorili. Pri izvedbi vsebin, ki jih izvajajo vabljeni strokovnjaki ima odločujočo vlogo vodstvo posameznih šol," nam odgovorijo na ZRSŠ.

Se obetajo spremembe?

Kazalniki reproduktivnega zdravja pri mladih so dobri, menijo na MZ in v isti sapi dodajo, da so ukrepi za njihovo izboljšanje vedno nujni. "Z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport poteka dialog o umestitvi obveznih ur zdravstveno vzgojnih vsebin v kurikulume osnovnih in srednjih šol. Med različnimi vsebinami se predvideva tudi vsebina o varni spolnosti," nam povedo.

To potrdijo tudi na Zavodu RS za šolstvo, kjer omenijo prenovo učnega načrta. V  okviru tega se bo prevetril tudi vidik spolne vzgoje. O uvedbi obveznega predmeta spolne vzgoje v osnovni šoli nikoli niso razmišljali oziroma tega niso predlagali ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. To utemeljijo z besedami, da "ima Slovenija Nacionalno strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2015-2025, ki je nastala v sodelovanju pristojnih resorjev, stroke in nevladnega sektorja. Strategija predvideva tudi ustrezne načine sistematičnega podajanja vsebin o spolnem in reproduktivnem zdravju v izobraževanju mladih".