Punčke in lutke so lahko za nekoga odlični spremljevalci pri igri. Za nekatere pa predstavljajo najhujšo nočno moro. Strah pred lutkami so izkoristili tudi nekateri scenaristi in naš strah do lutk še poglobili s številnimi grozljivkami.

Zanimiv članek v reviji Smithsonian Institution navaja redke raziskave, ki so želele pojasniti, zakaj je nekaterim ob lutkah tako neprijetno, čeprav naj bi predstavljale le ljubkega dojenčka ali punčko. 

Iz pradavnine

Strah pred lutkami ima znanstveno ime, imenuje se pediofobija. Zaposleni v muzeju s starinskimi igračami Toy Museum Pollock v Londonu pravijo, da takšen strah opazijo pri številnih obiskovalcih. Veliko obiskovalcev gre raje nazaj proti vhodu muzeja, kot da izstopi pri izhodu in se pred tem sooči s sobico s porcelanastimi in voščenimi punčkami.

Zakaj se nekateri bojimo lutk obstajajo različne teorije. Psiholog Frank McAndrew meni, da gre za strah, ki izvira iz časa naših prednikov. Gre za čustvo, ki je bilo morda včasih potrebno za preživetje, ko so se naši predniki soočili z dvoumno podobo in niso bili prepričani, ali gre za grožnjo ali ne. Gre za neprijeten občutek ob katerem smo v preži in ves čas pripravljeni na beg. Ko vidimo lutko se morda v nas prebudi takšno čustvo, saj se nam lutke zdijo žive, v istem trenutku pa vemo, da ne gre za predmete, ki so za nas nevarni.

Foto: Profimedia Pediofobija, punčka

Preveč podobne nam 

Sodeč po drugi interpretaciji, je vzrok za naš občutek nelagodja v tem, da so punčke zelo realistične in nas zelo spominjajo na resnične osebe. Hkrati pa nas pri njih nekaj zmoti, morda mehansko gibanje, steklene oči, čudne poteze, ki jih naši možgani zaznavajo, kot da gre za bolno osebo. To pa je pri naših prednikih pomenilo, da se moramo takšnemu bolnemu osebku izogniti.

Strokovnjaki sicer ugotavljajo, da nam je bolj neprijetno ob realističnih punčkah. Če so ljubke, v nas vzbujajo pozitivne občutke, ko pa so te punčke preveč podobne resničnim otrokom ali dojenčkom, jih pogosteje sprejmemo z odporom.

anja.scuka@zurnal24.si