Zdravstveni inšpektorat je v letu 2016 na novo obravnaval 357 prijav odlkanjanja obveznega cepljenja. "V letu 2016 so bile globe v višini 41,73 evrov izrečene v dvanajstih primerih," pojasnjuje Andreja Mojškrc iz Zdravstvenega inšpektorata. Izrečene ni bilo nobene globe zaradi neizvršitve upravne odločbe inšpektorata, s katero je bila osebi naložena vključitev v program obveznega cepljenja. 

"Plačane so bile štiri globe, za pet je zdravstveni inšpektorat dal predlog za izterjavo na Carinsko upravo," pojasnjuje Mojškrčeva. "V treh primerih so kršitelji podali zahtevo za sodno varstvo, o čemer bo odločalo pristojno sodišče."

Letno obravnavajo 400 primerov

V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo tako izrekov glob nekoliko manj, razlika se kaže predvsem v tem, da ni bilo izrečene nobene globe zaradi neizvršitve upravne odločbe inšpektorata. Zdravstveni inšpektorat je v letu 2011 obravnaval 400 primerov opustitve obveznega cepljenja, v letu 2012 350, v letu 2013 370, v letu 2014 380, v letu 2015 460 primerov in lani, kot že omenjeno 357 primerov. Foto: Žurnal24 (vir ZIRS) Število primerov odklanjanja obveznega cepljenja

Postopek poteka tako, da inšpektor z vabilom osebi, ki se je dolžna cepiti, v primeru mladoletne osebe staršu oz. skrbniku, da možnost, da se pisno ali ustno izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z neopravljenimi obveznimi cepljenji. "Obenem inšpektor osebo pisno seznani tudi o tem, da pomeni izmikanje oziroma onemogočanje cepljenja prekršek, za katerega je po Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB) predvidena glob 41,73 evrov," pojasnjujejo pri ZIRS. V obdobju 2011 do 2015 je bilo izvršenih 31 tovrstnih glob.

Postopek se vodi po določbah ZNB, Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), pri čemer je inšpektor dolžan v določeni fazi postopka izrekati tudi globe, kot jih določa ZNB (višina 41,73 evrov), ZIN (višina 500 evrov) oz. ZUP (višina do 200 evrov oziroma do 1000 evrov). 

Ob neizvršitvi odločbe kazen do 1000 evrov

"Do izreka denarne kazni po ZUP pride v primerih, ko se osebe, ki ne opravijo obveznega cepljenja, ne odzovejo vabilu Zdravstvnega inšpektorata, s katerim so vabljene na obravnavo in svoje odsotnosti tudi ne opravičijo (višina do 200 evrov) ali/In neizvršitve odločbe v izvršilnem postopku (do 1000 evrov)," pojasnjujejo pri ZIRS. V obdobju od leta 2011 do 2015 je bilo izrečenih 27 denarnih kazni zaradi neodzivnosti ter šest denarnih kazni v izvršilnem postopku.

Foto: Profimedia Cepljenje

Do izreka globe po ZIN pride v primerih neizvršitve odločbe ZIRS, s katero je bila osebi naložena vključitev v program obveznega cepljenja, in sicer takrat, ko postane ta odločba pravnmočna in izvršljiva (ker se oseba, kljub možnosti, ki je po zakonu dana, zoper odločbo ni pritožila ter odrejenih obveznosti tudi ni opravila). V obdobju od leta 2011 do 2015 je bilo izvršenih 33 tovrstnih glob.

Možni ukrepi za necepljene

Precepljenost v Sloveniji je za tiste bolezni, za katere je cepljenje obvezno, še vedno razmeroma dobra, a pada, zlasti je stanje zaskrbljujoče v osrednjeslovenski regiji. Najnižja precepljenost z obveznimi cepivi je v Ljubljani. Leta 2015 je bila precepljenost s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na ljubljanskem območju manj kot 90-odstotna, s čimer ni več zagotovljena kolektivna imunost.

Ministrstvo za zdravje je med ukrepi za povečanje precepljenosti predlagalo, da bi bilo zdravljenje zapletov bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z obveznim cepljenjem, na plečih posameznika, a je to določbo po številnih kritikah umaknilo. Foto: Žurnal24 (vir: NIJZ) Precepljenost

Namesto tega bodo pripravili mehkejše ukrepe, s katerimi bodo nagovarjali starše, naj cepijo otroke. Kakšni bodo, še ni znano, imajo pa na mizi več ukrepov, ki jih poznajo po drugih državah, recimo vpliv cepljenja na višino otroškega dodatka, omejitev za vstop v vrtec oz. izobraževalni sistem. 

Mojca Gobec z ministrstva z zdravje je na okrogli mizi STA konec prejšnjega mesecea poudarila, da bi bilo najbolje, da bi starši prepoznali cepljenje kot prednost za posameznika in skupnost. "Tako bo treba kritične skupine bolje nasloviti, jih bolje informirati," je poudarila. "Pediatre je potrebno opolnomočiti s komunikacijskimi veščinami, da bodo še boljši v prepričevanju."

dezurni@zurnal24.si