V Sloveniji je okoli 130 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika, v primarnem zdravstvu nam primanjkuje ginekologov, zobozdravnikov, pediatrov -  nedavno smo pisali, da je na primer v Ljubljani brez pediatra ostalo 2500 otrok in mladostnikov ter dobrih 600 odraslih.

Glede na omejitev 1.895 glavarinskih količnikov bi trenutno v sistemu potrebovali preko 200 dodatnih zdravnikov, pravijo poznavalci. Vendar jih ni in jih tudi izobraževalni sistem ne more kmalu zagotoviti. Uvoz zdravnikov iz tujine je zaradi vseh postopkov zelo dolgotrajen proces. Zdravniki sicer lahko sprejemajo paciente nad postavljeno omejitvijo, za to so tudi finančno nagrajeni, vendar se za to možnost večinoma ne odločajo.

WHO nas kuje v zvezde

Vse to in še več so težave našega primarnega zdravstva, ki pa ga v svetu, kot se radi pohvalijo na ministrstvu za zdravje, kljub temu postavljajo kot primer dobre prakse. "Svetovna zdravstvena organizacija že leta spremlja naše primarno zdravstveno varstvo in nas nekako postavlja kot dober primer, predvsem v zadnjem času, ko se tako poudarja preventiva. WHO druge države spodbuja, da povzamejo ta naš model," je ob predstavitvi strategije primarne ravni javnega zdravstva, ki naj bi prinesla izboljšave na področju organizacije, digitalizacije in dostopnosti zdravstvenih storitev zdravstva do leta 2031, dejala Renata Rajapakse z ministrstva za zdravje.

Nabor storitev je res velik

Nabor storitev, ki jih lahko v Sloveniji na primarni ravni dobijo pacienti, je res velik. Naši pacienti v primarnem zdravstvu veliko dobijo; od družinskega zdravnika, do ginekologa, pediatra. Potem so tukaj zdravstvena nega za oskrbo pacentov, pa rehabilitacija, zagotavljanje nujne medicinske pomoči, laboratorijska diagnostika, referenčne ambulante, ki se poglobljeno ukvarjajo s preventivo, kar je primer dobre prakse tudi v svetu, pove predstavnica ministrstva, sicer specialistka družinske in urgentne medicine. 

Vedno več nezadovoljnih pacientov

Foto: Facebook ZD Ljubljana Tudi v Sloveniji pa se, kot v drugih državah, sploh od epidemije covida, pojavlja kar nekaj težav. Na eni strani je nezadovoljstvo in vedno večje potrebe pacientov, na drugi pomanjkanje kadra na primarni ravni, je pojasnila. Ob tem je izpostavila še hiter razvoj medicinske stroke in ne dovolj hiter razvoj infrastrukture.

To prinaša strategija

"V strategiji v ospredje postavljamo pacienta," je pojasnila Rajapakse. Ljudem želijo čim bližje domu zagotoviti pravično dostopnost do zdravstvenega varstva in poskrbeti za njihovo integrirano obravnavo, da bi jim v čim večji meri zagotovili obravnavo na enem mestu in jih čim manj manj pošiljali "od enih do drugih vrat".

Ob tem se usmerjajo v preventivo, ljudi želijo čim bolj opolnomočiti, da bi bili pripravljeni nameniti trud in čas za svoje zdravje. Po drugi strani pa so potrebne tudi finančne vzpodbude tako za kadre kot opremo. Poskrbeti je treba tudi za bolj učinkovito upravljanje in vodenje. 

Izpostavila je še, da so v strategiji opisane aktivnosti za doseganje ciljev, pa tudi nosilci aktivnosti in okvirni roki. Sledila bo priprava akcijskih načrtov.

Glavni problem je pomanjkanje zdravnikov splošne medicine

Med aktivnosti, ki jih že opredeljuje strategija, je Rajapakse navedla promocijo dela v primarnem zdravstvu, sploh med študenti, saj opažajo, da lahko mlade zdravnike uspešneje zadržijo na primarni ravni, če tam delajo že kot študenti ali pripravniki. Načrtujejo tudi spodbude za poučevanje na primarni ravni in dodatno možnost podiplomskega izobraževanja za zdravstvene delavce.

Po njenih besedah bo zelo pomembno zmanjševanje administrativnih bremen, za dosego tega cilja pa da bi lahko uvedli pomoč novih tehnologij. Strategija predvideva tudi kombinirano zaposlovanje na različnih ravneh, kar pomeni, da bi lahko zaposleni opravljali dodatne storitve tudi v bolnišnicah in v svojih ambulantah.

dezurni@styria-media.si