Slovenija v svetovnem merilu sodi v sam vrh obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME). Na leto zboli okoli 250 ljudi, kar nas po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije uvršča v sam vrh. 

Pri nas so žrtve okužb najpogosteje starejši od 45 let, nadpovprečno pojavnost pa opažajo tudi pri otrocih med 5. in 14. letom. Celotna Slovenija velja za endemsko žarišče KME, pri čemer je obolevnost najvišja na Gorenjskem, na Koroškem in v osrednji Sloveniji. 

Po podatkih Nacionalnega inšitita za javno zdravje, o zdravstvenem stanju v slovenskih občinah, kjer so letos dodali tudi podatke o obolevnosti s KME, izstopa občina Loški Potok, sledijo ji občine Vitanje, Bloke, Gorenja vas, Predvor, Kostel... 

Na srečo dve tretjini okužb mineta brez simptomov oziroma so ti blažji, podobni gripi. Pri tistih, ki te sreče nimajo, pa so zapleti hudi, saj kar 94,6 odstotka ljudi potrebuje v povprečju 14-dnevno hospitalizacijo:

To bi naredil, če bi lahko zavrtel čas nazaj

"Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi se cepil. Po okužbi  sem se moral na novo naučiti govoriti, brati, pisati, seštevati, voziti kolo in povratek v samostojnost je bil resnično dolg, mukotrpen in drag. Da sem končal srednjo šolo, sem potreboval devet let, fakulteto sem zaključil v šestih. Sedem let sem imel logopedinjo in 15 let sem trikrat tedensko obiskoval fizioterapijo. Stalno sem imel inštrukcije, pa hipnozo, akupunkturo, dva bioenergetika, da smo tukaj, kjer danes smo,“ je dejal Peter Prebil, ki se je s KME okužil pred enaindvajsetimi leti.

"Bolečina je bila tako huda, da se sploh ne da opisati, kot bi vam hotel nekdo dati možgane narazen, kot da vam hočejo eksplodirati možgani," je bolezen opisal Žarko Stevanovič. S KME se je okužil med čiščenjem gozda po žledolomu leta 2014.

Ker v celjski regiji beležijo nadpovprečno obolevnost, tudi v tamkajšnejm Zdravstvenem domu pripravljajo akcijo cenejšega cepljenja, ki predstavlja edino zanesljivo zaščito pred okužbo s KME: "Za zagotovitev celovite zaščite je potrebno prejeti tri odmerke, zadostno zaščito pa dosežemo že po prvih dveh odmerkih. Prva dva odmerka je treba prejeti v razmaku enega meseca, tretji odmerek pa od pet do dvanajst mesecev po drugem," pojasnjujejo pri ZD Celje.

Cepljenja ne priporočajo...

Cepljenje ni primerno za bolnike z avtoimunimi boleznimi ali drugimi boleznimi, ki oslabijo imunski sistem, ter bolnike, ki prejemajo kemoterapijo oziroma biološka zdravila. Zaščito s cepljenjem je treba obnavljati in prvi poživitveni odmerek prejeti po treh letih, nadaljnje poživitvene odmerke pa vsakih pet let oziroma vsaka tri leta za starejše od 60 let.    

vanda.levstik@zurnal24.si