"Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi se cepil proti klopnemu meningitisu, ker je bolezen zelo spremenila moje življenje," priznava Peter Prebil.

Pred enaindvajsetimi leti je zaradi visoke vročine in glavobola obiskal zdravnico. A je ta ocenila, da gre verjetno le za virozo. Že naslednje jutro je takrat komaj 16-letni Peter padel v komo, pri tem se je udaril ob rob postelje in utrpel še notranje krvavitve. V bolnišnici so po opravljenih preiskavah ugotovili, da ima hudo obliko klopnega meningoencefalitisa.

"Ko sem se prebudil iz kome, me je zelo motila svetloba. Staršem sem poskušal dopovedati, da naj v bolniški sobi spustijo rolete, pa nisem mogel," je svojo izkušnjo opisal Peter Prebil in dodal, da ga je v začetku že dotik fizioterapevtke na roki močno zabolel. 

Gre za resno bolezen, ki lahko pusti posledice

V Zdravstvenem domu Maribor, kjer poleg Zdravstvenega doma Ljubljana pripravljajo akcijo cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu pojasnjujejo, da je to huda bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena.

"Če gre za blago obliko bolezni, je običajno potrebno od 7 do 10 dnevno zdravljenje na bolnišničnem oddelku. Pri bolnikih, ki se zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo, traja zdravljenje pogosto več tednov do več mesecev, čemur sledi dolgotrajna rehabilitacija," opisuje strokovni direktor ZD Maribor prim. Danilo Maurič, dr. med., spec.

Dolgotrajna rehabilitacija po besedah doktorja Mauriča vključuje intenzivno fizioterapijo, katere cilj je bolniku čim bolj povrniti gibalne sposobnosti in dihalno funkcijo: “Res pa je, da se tovrstne ohromitve razmeroma slabo popravljajo, zato je invalidnost pri večini bolnikov trajna. Kadar gre za trajno ohromitev dihalnih mišic, so bolniki vezani na dihalni aparat vse življenje. Smrtnost zaradi KME je v našem okolju okoli en odstotek."

Cepljenih je le okoli 12 odstotkov prebivalstva

V Zdravstvenem domu Maribor opozarjajo, da sodi Slovenija med najbolj ogrožene evropske države zaradi okuženih klopov. Okužba  z virusom klopnega meningoencefalitia pri posamezniku lahko pusti trajne posledice, glavobole, zmanjšano sposobnost koncentracije, tudi ohromelost.

“Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi. Cepljenih je približno 12 odstotkov prebivalstva. Zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni,” pojasnjujejo v ZD Maribor, a kljub temu ugotavljajo, da je želja po cepljenju tudi v Sloveniji vse večja.

Akcijo cenejšega cepljenja tokrat izvajajo že šesto leto, akcije pa se udeležuje vse več ljudi. Pred šestimi leti so tako pri spomladanski akciji cepili 89 ljudi, lani pa že skoraj tisoč. Letos jih pričakujejo še več.

Foto: ZD Maribor KME

Cilj je 50 odstotna  precepljenost prebivalstva

"Zato vnovič pozivamo Mariborčane naj se cepijo proti klopnemu meningoencefalitistu, kajti za to bolezen ni zdravila, zdravniki lahko le lajšamo simptome," pravi prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec. Cilj akcije ZD Maribor "Zdravo v naravo", ki jo organizirajo že šesto leto zapored je vsaj 50 odstotna  precepljenost prebivalstva, oziroma, da nihče več ne bi zbolel za klopnim meningoencefalitisom.

"Za celo Slovenijo imamo podatke, da je precepljenost prebivalstva zelo nizka,” še pojasnjuje doktor Jernej Završnik.

• PREBERITE ŠE: Za koga bi cepljenje lahko postalo brezplačno