Pri predpisovanju zdravil - tudi bioloških in podobnih bioloških zdravil - je treba upoštevati finančni vidik, a mora v ospredju ostati bolnik in optimalen izid njegovega zdravljenja, so se strinjali udeleženci posveta o bioloških in podobnih bioloških zdravilih. Zdravniki so poudarili, da mora zamenljivost teh zdravil ostati v zdravnikovih rokah.
Nista popolnoma enaka
Vodja lekarne na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Andreja Čufar je namreč opozorila, da je treba biti pri predpisovanju teh zdravil izjemno previden, saj pri referenčnem biološkem zdravilu in njemu podobnem biološkem zdravilu ne gre za popolnoma enake molekule. Te razlike pa omogočajo drugačni klinični učinek zdravila.
A Jure Mikolič z oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poudarja, da stroški dragih zdravil naraščajo. Zdravstvena zavarovalnica je tako za biološka zdravila v prvem letošnjem četrtletju namenila 34 odstotkov več denarja kot v enakem obdobju lani. Višji stroški so po njegovih navedbah posledica tako povečanega predpisovanja kot tudi večjega števila takšnih zdravil, ki so uvrščena na listo zdravil, financiranih iz žepa ZZZS.
Pri tem je opozoril, da mora ZZZS iskati prihranke na področju zdravil, sicer ne bodo mogli več uvrščati novih zdravil na listo. A v tem trenutku po njegovih besedah na zavarovalnici ne razmišljajo, da bi uvedli avtomatizem zamenljivosti bioloških in podobnih bioloških zdravil.
Nižja cena za petino
Točnega izračuna, koliko bi lahko zavarovalnica privarčevala na račun večjega predpisovanja podobnih bioloških zdravil, Mikolič nima. Pravi pa, da je pri podobnih bioloških zdravilih ponavadi najvišja dovoljena cena za 20 odstotkov nižja od inovativnih biološkega zdravila. Pri določenem biološkem zdravilu za onkološke bolnike bi tako lahko po njegovih navedbah v enem letu privarčevali med 1,5 do dva milijona evrov.
Nižjim cenam generičnih oz. podobnih bioloških zdravil ponavadi sledijo tudi cene inovativnih oz. originatorjev. Pri tem Irma Veberič z mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb GIZ meni, da se bodo pri bioloških zdravilih in njim podobnim zdravilom cene verjetno znižale za 20 odstotkov, a takšnega znižanja cen kot pri originatorjih in generikih (tudi do 70-odstotnega) ni pričakovati.
Na posvetu so opozorili tudi na zamude pri registraciji in uvrstitvi teh zdravil na listo v Sloveniji. Po besedah Veberičeve je sicer dostopnost do novih inovativnih zdravil v Sloveniji na zavidljivi ravni, a se v zadnjih dveh letih prihod teh zdravil v Slovenijo zamika. Tako lahko med registracijo zdravila v Evropi do prihoda na trg v Sloveniji mine tudi 20 mesecev.
Glede na to, da biološka in podobna biološka zdravila niso identična, so se udeleženci posveta tudi strinjali, da takšna zdravila ne smejo imeti enako inovativno ime kot originator.
Uvedba testiranja
Sonja Praprotnik z UKC Ljubljana pa je dodala, da se v Sloveniji premalo testira na imunsko neodzivonst bolnikov na določeno zdravilo. Za kakovostno obravnavo je po njenem mnenju treba uvesti tudi ustrezno imunsko testiranje.
Trg bioloških zdravil je po svetu vreden okoli 200 milijard evrov. Po navedbah Veberičeve gre za zdravljenje z biološkimi zdravili pri onkoloških bolnikih na leto v Sloveniji 25 milijonov evrov, za biološka zdravila na sploh pa 70 milijonov evrov.
Posvet je pripravila revija Medicina danes v sodelovanju z Mednarodnim forumom znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb.