Upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič se od rojstva spopada z redko in neozdravljijo boleznijo, Morquijevim sindromom – polisaharidoza IV.  Zaradi pomanjkanja enega od encimov za presnavljanje sladkorja ji razpadajo hrustanec in kosti, za kar po njenem ni zdravila, so le analgetiki in skalpel.  "Prve uporabljam večkrat dnevno, skalpel pa v rokah, vsakih nekaj let, držita ortoped ali nevrokirurg. Po vsakem posegu, za mano jih je približno deset, zadnja dva lani na levem kolku, je moje telo bolj izmučeno," je zapisala. 

"Res pa je, da se v novem letu nisem najboljše počutila in sem zato več časa preživela leže. Koliko pa sem bila pri računalniku, sem se ukvarjala s pisanjem."

Sama si ureja samomor v Švici

Upokojenka iz Tomaža pri Ormožu si zdaj sama ureja samomor z zdravniško pomočjo v Švici. "Še vedno živim radostno. Vendar se zavedam, da mi lahko zdaj, zdaj odpove. Ne bojim se, če bi to prineslo prihod smrti. Bojim pa se, to pa priznam, tako kot mnogi drugi, bolečine, dolgotrajnega vegetiranja na bolniški postelji, odvisnosti od pomoči drugih … Da, tega pa se res bojim. Zato sem se trdno odločila, da si takšnega tretjega življenjskega obdobja ne želim živeti,"  pojasnjuje upokojenka, ki je pismo naslovila na članice in člane Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice Slovenije.

Svet 104-letni znanstvenik naredil samomor s pomočjo

"Pred kratkim se mi je posvetilo ..."

Zakaj je pismo naslovila prav na njih, Janžekovičeva pojasni na svoji Facebook strani:  "Zato, ker sem ena od tistih, ki se v naši domovini "borim," da bi končno prišlo do široke javne razprave o pravici do dostojne ali dostojanstvene smrti....  In dolgo sem potrebovala, da sem dojela, kdo so največji zaviralci, da do tega ne pride. Pred kratkim se mi je posvetilo."  V zapisu članice in člane Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice Slovenije, poziva, da dovolijo, spodbudijo ali postanejo celo pobudniki širokega in odprtega javnega dialoga o evtanaziji.

xxx

"Neizmerno radi se primerjate z razvitimi državami."

"Neizmerno radi razglašate svoje dosežke v medicini, neizmerno poveličujete nekatere svoje kolege … Prav je tako! Temu se tudi jaz pridružujem. Iskreno. Potrebujemo dobre oz. odlične zdravnike, ki zdravite, ohranjate življenje, ga celo umetno ustvarjate, celite telesne in duševne rane, raziskujete, … Vendar pa potrebujemo tudi dobre in odlične zdravnike, ki nosite v sebi ob poklicnih kompetencah še obče človeške vrednote, kot so: zdrava presoja, sočutje, spoštovanje pacientov in njihovih pravic in odločitev, vživljanje, vnašanje v svoje strokovno razmišljanje lastne tragične dogodke …, kajti brez vsega omenjenega ste zame zgolj in samo roboti. Večini vas Etični kodeks in Hipokratova prisega služita le kot potuha."

V pismu zaključuje: "Jaz in moji somišljeniki smo več kot pripravljeni na javno razpravo, na pogajanje, celo na sklepanje kompromisov o evtanaziji ali pomoči pri samomoru. Zdaj je na Vas, cenjeni, da nam ponudite roko oziroma odprete možnosti. … Politiki, zdravniki, psihologi, teologi, sociologi, psihiatri, pravniki, antropologi, filozofi .. to je vaša državljanska in poklicna dolžnost!"

"Čakamo Vas. Ne, pravzaprav zahtevamo, spoštovani, dovolj dolgo smo čakali! Pričakujemo, da boste nemudoma omogočili javno razpravo, kjer boste prisotni Vi, vsi omenjeni v tem pismu, in mi – laiki."

Evtanazija Zdravniki in filozofi na različnih bregovih

Odgovor zdravnikov

Vprašanje evtanazije je večplasten problem, opozarjajo v Slovenskem zdravniškem društvu in Zdravniški zbornici Slovenije. Vzrok za ponovno odprtje tega vprašanja vidijo predvsem v nezadostnem poznavanju paliativnih metod zdravljenja, zlasti bolečine in depresije, ter v neenakih možnostih dostopa do paliativne oskrbe.

Evtanazija in zdravniška pomoč pri samomoru po Ustavi (17. člen: Človekovo življenje je nedotakljivo) in pravni zakonodaji v Sloveniji nista dovoljeni, njuno izvajanje pa je kaznivo dejanje. Medtem ko si 61-letna Čurin Janžekovič sama ureja samomor z zdravniško pomočjo v Švici, kjer se za to lahko odločijo tudi tujci, iz SZD in ZZS pravijo, da evtanazije ne podpira niti Odbor za bioetiko pri Svetu Evrope ter celo poziva vse članice k učinkoviti organizaciji paliativne oskrbe.

evtanazija Pacienti lahko izrazijo svojo voljo

Tem stališčem sledita tudi Komisija za etiko RS in Odbor za pravno-etična vprašanja (OPEV) pri Zdravniški zbornici Slovenije. Kot odziv na razprave proti evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru v Svetovnem zdravniškem združenju se je tako opredelil tudi Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva v poročilu, ki je bilo novembra 2017 objavljeno v Zdravniškem vestniku, so še zapisali in dodali: "Naše poklicno poslanstvo je usmerjeno k ohranjanju življenja, o čemer se izobražujemo vso svojo poklicno pot ter si prizadevamo za čim bolj kakovostno zdravstveno oskrbo pacientov v vseh obdobjih življenja."