Glavni izoflavoni so po njihovih navedbah genistein, daidzein, glicitein, formononetin, biohanin A in puerarin: "Z vezavo na estrogenske receptorje se pričakuje estrogenom podobne učinke, zato so izoflavoni postali zelo priljubljena sestavina prehranskih dopolnil, povezanih z blaženjem simptomov menopavze pri ženskah."
Ti izdelki z izoflavoni se po njihovih ugotovitvah ponekod predstavljajo kot alternativa nadomestni hormonski terapiji, kljub temu, da študije tega niso potrdile.
Evropska agencija za varnost hrane je v letu 2015 presojala varnost in znanstvene podlage za zdravstvene trditve v povezavi z izoflavoni in zaključila, da ni zadostnih dokazov, ki bi potrdili povezavo med uživanjem izoflavonov in vzdrževanjem kostne gostote pri ženskah po menopavzi, prav tako niso dokazali povezave med uživanjem izoflavonov in zmanjšanjem simptomov, povezanih z menopavzo. Tovrstne trditve so zato zavajajoče.
Na NIJZ pojasnjujejo, da se izoflavoni v majhnih količinah nahajajo v številnih stročnicah in zelenjavi, vendar je soja daleč najbogatejši vir izoflavonov v prehrani ljudi. Najbolj pogosti sojini izdelki so nadomestki mesa na osnovi soje, sojino mleko, sojin sir in sojin jogurt.
Prehranska dopolnila vsebujejo predvsem izoflavone iz soje ali iz rdeče detelje ali njune ekstrakte.
Jih je varno uživati?
Leta 2007 je Nemški inštitut za ocenjevanje tveganj (BfR) izdal strokovno mnenje o prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo izoflavone, v katerem so zapisali, da za ženske po menopavzi, ki jemljejo izolirane izoflavone daljše časovno obdobje, na podlagi razpoložljivih dokazov ni bilo mogoče določiti odmerka, ki bi ga lahko določili kot varnega.
EFSA je leta 2015 presodila, da ni zadostnih dokazov, ki bi potrdili povezavo med uživanjem izoflavonov in vzdrževanjem kostne gostote pri ženskah po menopavzi oziroma povezavo med uživanjem izoflavonov in zmanjševanjem simptomov, povezanih z menopavzo. Podala je mnenje, da bi bilo potrebno pridobiti več podatkov o daljši uporabi prehranskih dopolnil, ki vsebujejo izoflavone.
Po mnenju Norveške agencije za varnost hrane (VKM), ima vnos izoflavonov med 40 in 80 mg dnevno, ki traja več kot 3 mesece, lahko vpliv na raven hormonov pri mladostnikih, moških in ženskah pred menopavzo, ter vpliv na menstrualni cikel pri mladostnicah in ženskah pred menopavzo. Vplivov na zdravje žensk v menopavzi in po menopavzi niso opazili, pri otrocih in dojenčkih pa vplivov niso mogli določiti zaradi pomanjkanja dokazov in podatkov.
Na Japonskem, kjer je prehrana najbolj bogata s sojo, so kot najvišjo varno mejo za vnos izoflavonov z živili in prehranskimi dopolnili določili 70-75 mg izoflavonov na dan.
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je leta 2017 podala strokovno mnenje, v katerem je določila, da se izoflavoni v dnevnih odmerkih do 50 mg lahko uporabljajo v izdelkih v farmacevtskih oblikah, ki niso zdravila.
Kaj svetujejo na NIJZ
"Verjetnost, da bi preko običajne prehrane zaužili izoflavone v količini, ki bi povzročila nastanek neželenih učinkov je majhna, saj je soja, kot najbolj pomemben vir izoflavonov, že dolgo del človeške prehrane. Kljub temu, da so tveganja ob uživanju prehranskih dopolnil, ki vsebujejo izoflavone v dnevnem odmerku do 50 mg verjetno majhna, pa obstaja verjetnost za razvoj neželenih učinkov v primeru dolgotrajnega uživanja in pri višjih odmerkih," pravijo na NIJZ.
Možni neželeni učinki se lahko po njihovih navedbah pokažejo kot vpliv na delovanje ščitnične žleze, na menstrualni cikel, na raven estrogenih in drugih hormonov v telesu, kar je lahko problematično zlasti zaradi morebitnih povezav z rakom na dojkah in rakom materničnega vratu.
Zato bi morale biti ženske, ki so prebolele take vrste rakov, ob uživanju prehranskih dopolnil z izoflavoni, še posebej previdne.
anja.scuka@zurnal24.si
Kdo je to kvazi strokovno prevedel? Biohanin? Morda pa bi za strokovne članke o hrani raje zaposlili kakega zunanjega izvajalca …