Zvišan krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki povzroči okoli 9,4 milijona smrti na leto. Glede na rast in staranje prebivalstva lahko pričakujemo, da bo številka še večja. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel človek.

"Glede na nove smernice za zdravljenje hipertenzije iz leta 2018 ostaja meja med hipertenzijo in normotenzijo 140/90 mm Hg, ciljni krvni tlak pa je za večino bolnikov sedaj 130/80 mm Hg. Zdravljenje mora potekati individualno, želja je, da se ciljni krvni tlak doseže čim prej," pravi Jana Brguljan Hitij, predstojnica KO za hipertenzijo na Interni kliniki UKC Ljubljana.

Kaj velja pri nas? Določili novo raven za visok pritisk. Kaj velja pri nas?

Le s pravočasno odkritim zvišanim krvnim tlakom in seveda s primernim zdravljenjem bomo preprečili hude posledice na ledvicah, ožilju, možganih in srcu in tako zmanjšali možnost srčnega infarkta, ledvične odpovedi in možganske kapi, je opozorila zdravnica.

"Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčno-žilni dogodek kot sta srčni infarkt in možgansko kap v povprečju za dva do tri krat in je vzrok za tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov, zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa je vzrok polovice vseh oblik srčnega popuščanja," dodaja Primož Dolenc s KO za hipertenzijo Interne klinike v UKC LJ. V Sloveniji doživi možgansko kap okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Srčni infarkt prizadene okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.

Tihi ubijalec

Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi težko odkriti. V takih primerih govorimo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji. Dejavniki za njen razvoj, so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu, kajenje.

Foto: Profimedia krvni tlak Sicer strokovnjaki ugotavljajo, da v Sloveniji zaužijemo veliko preveč soli, med kupljenimi izdelki so največji vir zaužite kuhinjske soli kruh in pekovsko pecivo (nekatere vrste kruha, žemlje, sirove štručke, slaniki). Tudi mesni izdelki so pri Slovencih (pre)pogosto na dnevnem jedilniku (salame, suho meso, klobase, hrenovke), tukaj so še siri in vložena zelenjava. "Prehranjevanje zunaj doma je eden od pomembnih vzrokov čezmernega uživanja soli, saj že posamezne jedi lahko vsebujejo tudi petkratno količino še varnega dnevnega vnosa," opozarja Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po njenem je dosoljevanje obrokov navada, ki jo lahko najhitreje opustimo.

Hrano poskusite, preden jo dosolite

Na NIJZ svetujejoo, da omejite vnos soli. To lahko uspešno naredite tako, da na embalaži preberete, koliko soli je v izdelku, in izbirate izdelke z manj soli; da posegate po manj slanih vrstah kruha in pekovskih izdelkov; da redko in v manjših količinah jeste prekajeno meso in mesne izdelke. Ponudnike hrane opozorite na slanost jedi. Sicer se večina se rada prilagodi željam gostov. Pripravljeno hrano poskusite, preden jo dosolite. Vsak dan pojejte dovolj zelenjave in sadja, saj vsebujeta veliko kalija, ki prispeva
k zniževanju krvnega tlaka.

Ste med njimi? Trikrat večje tveganje: Takšna kombinacija je lahko smrtonosna

Slovenija se jutri, 17. maja ob svetovnem dnevu hipertenzije pridružuje svetovni akciji ozaveščanja o nevarnosti visokega krvnega tlaka.V okviru Mednarodnega združenja za hipertenzijo in Svetovne lige za hipertenzijo tudi Slovenija sodeluje v globalni akciji Mesec meritev maj (MMM). Njen glavni namen je izmeriti krvni tlak kar največjemu številu prebivalcev po svetu.

V lanski akciji si je krvni tlak izmerilo okoli 5000 Slovencev.

Letošnjo akcijo poleg meritev krvnega tlaka podpira tudi projekt Za kaj ti bije srce?, ki javnost ozavešča o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka.

Cilj aktivnosti ob svetovnem dnevu hipertenzije je spodbuditi ljudi k merjenju krvnega tlaka, povečati zavedanje o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka in izboljšati zavzetost za zdravljenje, saj brez naštetega ni mogoče doseči ciljnih vrednosti, to je manj kot 140/90 mm Hg.

Ozaveščanju sta se pridružila ambasadorja projekta Mojca Mavec in Andrej Šifrer.

dezurni@zurnal24.si