Ministrstvo za kmetijstvo je v začetku leta 2017 prejelo pobudo za pripravo Pravilnika o kakovosti kajmaka in tak pravilnik pod taktirko takratnega ministra Deana Židana tudi pripravilo, o čemer smo na našem portalu že pisali v prispevku Vsak "kajmak" ne bo več kajmak. 

Izjemno hitro ukrepanje Vsak "kajmak" ne bo več kajmak

Predlagatelj je opozarjal, da je v zadnjih letih prišlo do velikega povečanja ponudbe kajmaka na trgu, pri čemer pa mnogi izdelki tako po sestavi kot metodi izdelave ter organoleptično senzoričnih lastnostih niso to, pod čemer se prodajajo. "Brez kakršnih koli zadržkov se tako na dekleracijah pod sestavo nahajajo maslo, pasterilizirana sladka smetana, skuta, krompirjev škrob, sirilo in sladkor," je takrat opozarjal predlagatelj in dodal, da se tovrstni izdelki od pravega kajmaka, narejenega po tradicionalni metodi, močno razlikujejo tudi po ceni. 

Zaradi nasprotovanja industrije umaknili pravilnik

A pravilnik, ki ga je ministrstvo pripravilo in bi zmedo s poimenovanjem odpravilo, ni bil sprejet. "Nemogoče je bilo zadevo uskladiti med stroko in proizvajalci pravega kajmaka ter industrijo," razloge, zakaj do tega ni prišlo, pojasnjujejo pri ministrstvu, ki ga sedaj vodi Aleksandra Pivec. "Stroka zagovarja, da se lahko kot kajmak imenuje izdelek, ki je narejen po določenem tehnološkem postopku in ima določeno teksturo in okus, industrija pa trži nek izdelek pod tem imenom, ki ima z pravim kajmakom skupno le odstotke maščobe in suho snov."

Zakaj ni več lokalnega "Pri avtih znamo, pri hrani smo hipnotizirani s ceno"

Dodajajo, da so pravilnik ponovno reaktivirali. "Imamo podano mnenje stroke," pravijo pri ministrstvu. "Išče se končna, usklajena odločitev." 

Foto: Profimedia Kajmak

Slovenija sicer nima nacionalne zakonodaje, ki bi urejala področje mleka in mlečnih izdelkov. Poimenovanje za mleko in mlečne izdelke so določeni v Delu III, Priloge VII, Uredbe (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov. V navedeni prilogi poimenovanja za kajmak ni, zato so na ministrstvu pobudo sprejeli in pripravili več verzij pravilnika, tudi po srbskem vzoru. 

Kaj pravi predlog pravilnika?

Pravilnik o kakovosti kajmaka, ki ga je ministrstvo spisalo leta 2017, a ni bil potrjen, je določal, je kajmak izdelek, dobljen s posnemanjem zgornje plasti kuhanega in ohlajenega ovčjega ali mešanega mleka. Glede na stopnjo zrelosti se po pravilniku daje kajmak v promet kot mladi ali zreli kajmak.

Domače Slovenski izdelki in EU: Zaradi zaščite podvojili ceno izdelka

Zdravje Napolitanke niso tako hrustjave, nutela se slabše maže

Kot mladi kajmak se označi izdelek, ki je bele ali rumenkaste barve, ima značilen in prijeten vonj ter blag okus, vsebuje najmanj 65 odstotkov mlečne maščobe v suhi snovi, ne vsebuje manj kot 60 odstotkov suhe snovi, ne vsebuje več kot dva odstotka kuhinjske soli, kislinska stopnja ni vija od 25 SH in je lisaste strukture z delci smetane kuhanega mleka.  Kot zreli kajmak se označi izdelek, ki je svetlo rumene do rumene barve, ima izražen in tipičen vonj in okus zrelega kajmaka, vsebuje najmanj 70 odstotkov mlečne maščobe v suhi snovi, ne vsebuje manj kot 65 odstotkov suhe snovi, ne vsebuje več kot 3,5 odstotke kuhinjske soli, kislinska stopnja ni višja od 40 SH in je zrnaste strukture z delci smetane kuhanega mleka. 

Različne kršitve pri poimenovanju

Inšpekcija za hrano na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sicer v zvezi s poimenovanjem izdelkov ugotavlja različne kršitve. "Obravnavali so primere poimenovanja izdelkov z imeni, ki so predmet različnih zaščit, kot so na primer olive Kalamata, sir parmezan grana padano ali Feta in podobno," pojasnjujejo pri ministrstvu. "V zadnjem obdobju je bilo največkrat ugotovljeno napačna poimenovanja pri oljčnih oljih, kjer je precej olj deklariranih kot ekstradeviških, a so v resnici le deviška."

Novost Pri šolski prehrani se bodo zgodile te spremembe

Foto: Profimedia Olive in feta

Odstopanja med deklarirano in predpisano kakovostjo beležijo tudi pri svežem sadju in zelenjavi. "Sadje in zelenjava na trgovskih policah so slabše kakovosti od deklarirane," še razlagajo pri ministrstvu. "Občasno zaznamo tudi odstopanja pri medu, in sicer da med ni tistega botaničnega izvora kot je deklariran."

Zaznavajo pa tudi nedovoljeno uporabo nazivov pršut, hrenovka in podobno. 

dezurni@zurnal24.si