Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so tokrat preverjali kakovost nerafiniranega bučnega olja, ki ga je mogoče kupiti na naših policah. Kot so pojasnili, da so izbrali tista, ki jih glede na anketo potrošniki najpogosteje kupijo. "Slovensko bučno olje je zmagovalec mednarodnega testa, a žal smo odkrili tudi olje, ki zaradi previsoke vsebnosti pesticidov testa ni opravil," sporočajo z ZPS.

Na ZPS so želeli ugotoviti ali proizvajalcem uspe zadostiti povpraševanju in za predelavo uporabljajo zgolj bučna semena, pridelana v Sloveniji, ali pa jih morda dokupujejo tudi na Kitajskem ali v Rusiji. Preverili so ali olja vsebujejo ostanke pesticidov, kakšne so njihove organoleptične lastnosti in ali so ustrezno označena.

Cene za liter olja so se gibale od dobrih 10 pa vse do skoraj 30 evrov. "Večina vzorcev se je na testu izkazala dobro, pa vendar je en izdelek zaradi prevelike vsebnosti ostankov pesticidov dobil najslabšo možno oceno, saj ni primerno za uživanje (podali smo prijavo na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin," so zapisali.

Podrobnejše podatke najdete tukaj!

Testirali so

• Bučno olje (Hofer), Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija
• Gea, Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija
• Jeruzalem Sat, Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija
• Naše nam paše (Lidl), Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija
• Oljarna Fram, Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija
• Oljarna Kolarič, bučno olje
• Oljarna Petovar, bučno olje
• Spar Natur pur BIO, štajersko bučno olje

Zmagalo je olje iz Slovenije in je bilo bilo tudi najboljše v okviru mednarodnega testa. Tokratno testiranje je namreč naša potrošniška organizacija izvedla skupaj z avstrijsko, skupaj so preverili kar 27 bučnih olj. "Pred testom smo se spraševali, ali proizvajalcem res uspe zadostiti povpraševanju in za predelavo uporabljajo zgolj bučna semena, pridelana v Sloveniji, saj je za liter bučnega olja potrebnih od 2,5 do tri kilograme posušenih bučnih semen, kar pomeni približno 30 do 40 oljnih buč, ali jih morda dokupujejo zunaj Evrope. To smo preverili na testu, poleg tega nas je zanimalo še, ali so olja onesnažena z ostanki pesticidov, kakšne so njihove organoleptične lastnosti in ali so ustrezno označena," je pojasnila vsebino testiranja Nika Kremić iz ZPS. 

Tega geografska označba ne more zagotoviti

Za slovenske potrošnike je po zadnji anketi Eurobarometra poreklo živila eden najpomembnejših dejavnikov. "Čeprav glede na rezultate ZPS ankete 87 odstotkov potrošnikov od olja, ki je označeno s `štajersko, prekmursko, domače ali slovensko´, pričakuje, da so vse faze pridelave in predelave potekale v Sloveniji, tega tudi geografska oznaka ŠPBO (Štajersko prekmursko bučno olje) žal ne more zagotoviti. Saj tudi v tem primeru lahko bučna semena izvirajo z drugega območja." Na ZPS pojasnjujejo, da je poreklo semen (Slovenija) je bilo označeno zgolj na enem izmed osmih pregledanih vzorcev.

Semena iz Evrope

Ker se je na prejšnjih testih izkazalo neskladje med označbo in resničnim poreklom bučnih semens, so tokrat poreklo bučnih semen preverili v laboratoriju z analizo redkih elementov in izotopov. "Rezultati kažejo, da so bila za proizvodnjo bučnih olj na testu uporabljena semena iz Evrope, najverjetneje iz Štajersko-prekmurske regije, kar je skladno z odgovori proizvajalcev."

Brez pesticidov ni šlo

Poleg porekla bučnih semen so na testu preverili, ali so izdelki onesnaženi z ostanki pesticidov. "Izkazalo se je, da prav nobeno od analiziranih bučnih olj ni bilo popolnoma brez ostankov pesticidov, najvišja vrednost pa je bila presežena le pri enem vzorcu," je še pojasnila Kremičeva. 

Bučno olje je zelo občutljivo živilo. Preden steklenico odpremo, moramo olje hraniti v hladnem in temnem prostoru. V ustreznih pogojih lahko neodprto steklenico hranite do enega leta, vendar lahko čas shranjevanja vpliva na okus. V vsakem primeru ga je priporočljivo porabiti pred potekom datuma uporabe, navedenega na embalaži. Odprto olje je treba porabiti v 6 do 12 tednih.