"Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2011 do 2014 v povprečju znašala 153 milijonov evrov letno," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Če prištejemo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov kot so na primer prometne nezgode, nasilje v družini in kriminalna dejanja pa se ta številka po njihovih ocenah zviša na 234 milijonov evrov.

"Vsem tem stroškom pa bi bilo treba prišteti še nekatere druge, na primer stroške zmanjšane produktivnosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok," še dodajajo.

Reševanje težave s strani ministrstva

Na Ministrstvu za zdravje so nam povedali, da problem alkohola v Sloveniji naslavljajo v strateških dokumentih, kot sta Nacionalni plan zdravstvenega varstva: skupaj za družbo zdravja do leta 2025 in Nacionalni program varnosti cestnega prometa do leta 2022. Pri načrtovanju aktivnosti se v veliki meri naslanjajo na dokumente Svetovne zdravstvene organizacije in priporočila, ki nastajajo v okviru sodelovanja v EU, posebne strategije za to področje v Sloveniji pa še nismo sprejeli.

Foto: Profimedia Alkohol Pojasnjujejo, da so v zadnjih letih smo z medresorskim sodelovanjem ter vključevanjem stroke in civilne družbe beležili uspehe predvsem na področju varnosti v cestnem prometu. “Z uveljavitvijo sprememb prometne zakonodaje v letu 2011, ki po novem vključuje tudi zdravstvene ukrepe, se je zmanjšalo število prometnih nezgod, v katerih je bil prisoten alcohol,” so ponosni.

Z uvedbo referenčnih ambulant v primarnem zdravstvu pa so se po njihovih podatkih povečale kapacitete za preventivno obravnavo tistih, ki tvegano in škodljivo pijejo.  

Ugotavljajo pa, da je po drugi strani zaskrbljujoče, da se je ponovno povišal delež udeležencev vseh prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola  in sicer iz devet do deset odstotkov v prejšnjih letih, na 12 ostotkov v letu 2016.

Tudi preventivne akcije

Ministrstvo za zdravje v okviru javnih razpisov redno namenja sredstva za  programe zmanjševanja tvegane in škodljive rabe alkohola. Sredstva v okviru teh razpisov so namenjena nevladnim organizacijam in projektom javnih zavodov za izobraževanje in ozaveščanje javnosti o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola.

Sredstva gredo tudi za pomoč družinam, kjer se pojavijo težave z alkoholom, za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, preprečevanje škodljivega pitja v pivskih okoljih, na delovnem mestu in v lokalni skupnosti ter za povezovanje različnih akterjev pri načrtovanju, zagovorništvu in izvajanju celovite alkoholne politike. 

Preventivne aktivnosti so se do sedaj izvajale zgolj v okviru akcije 00 šofer, kjer je ministrstvo sodelovalo skupaj z Agencijo za varnost v prometu, policijo in nevladnimi organizacijami. Skupaj z drugimi resorji, strokovnimi in nevladnimi organizacijami skušajo prispevati tudi k spodbujanju zabave brez alkohola v okviru ulične maturantske četvorke.

Ministrstvu  je v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 uspelo zagotoviti tudi okrog šest milijonov evrov evropskih sredstev za projekt namenjen odkrivanju in podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola, ki ga bo vodil Nacionalni inštitut za javno zdravje. “Gre za nadgradnjo obstoječih programov v zdravstvu ter osveščanje in usposabljanje delavcev iz zdravstvenega in socialnega sektorja ter nevladnih organizacij za učinkovito odkrivanje in izvedbo kratkih ukrepov tako pri osebah, ki prekomerno pijejo, kot pri njihovih družinah,” opisujejo.

Velik del projekta, ki se začne v letošnjem letu, bo po njihovih besedah tudi osveščanje in usposabljanje novinarjev za odgovorno poročanje o alkoholu v množičnih medijih in osveščanje splošne javnosti o alkoholni problematiki.

Kateri so najučinkovitejši ukrepi? 

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) med najučinkovitejše ukrepe šteje predvsem ukrepe za: 

•      omejevanje dostopnosti do alkohola (na primer uvedba licenc in s tem izboljšanje izvajanja nadzora – kljub številnim nadzorom mladoletni vse prelahko pridejo do alkoholnih pijač, za prodajo alkohola, omejitev prodaje po urah in dnevih, določena spodnja starostna meja za nakup alkohola in pitje alkoholnih pijač),
•      zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. zvišanje minimalnih davčnih stopenj, določitev minimalne cene za enoto alkohola (uvaja Škotska), prepoved akcijskih in promocijskih cen, dodatna obdavčitev za mešane gazirane alkoholne pijače) in
•      ukrepe za omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač.

Po oceni SZO bi tako v prihodnje največ napora morali vložiti v sprejem ukrepov prav na teh področjih.

Prizadevajo si za višje trošarine

V času sprejemanja nove trošarinske zakonodaje, ki je lani stopila v veljavo si je MZ zato prizadevalo za dvig trošarin na vse alkoholne pijače, ki bi privedel do dejanskega dviga maloprodajnih cen teh izdelkov. Že nekaj časa pa si prizadevajo tudi za povišanje trošarine za vino, ki je trenutno obdavčeno z nič evri.

“Slovenija dopušča fizičnim osebam neobdavčeno lastno rabo alkoholnih pijač, in sicer za vino 600 litrov in za pivo 500 litrov. To pomeni pomembno dodatno breme alkohola in hkrati manj pobranih davkov in trošarin,” opozarjajo na ministrstvu.

Tudi v prihodnje si bodo zato na MZ prizadevali za uresničevanje take trošarinske politike, ki bo poleg fiskalnih ciljev upoštevala tudi javno zdravstvene, “saj so višje cene eden izmed glavnih ukrepov, ki prispevajo k zmanjšanju rabe alkohola.”

Kaj pa učinkovitost?

"Na področju alkohola nam je v Sloveniji uspelo narediti nekaj pomembnih korakov – uvedli smo nekatere napredne in učinkovite ukrepov za zmanjševanje rabe alkohola," so se pohvalili na Ministrstvu za zdravje. Leta 2003 sprejet Zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač je po njihovih besedah ključno prispeval k omejevanju dostopnosti do alkoholnih pijač, še posebej za mlade, kar je vidno tudi iz nacionalnih raziskav in registrov.

Foto: Profimedia Alkohol Glede na izsledkie raziskav "Z zdravjem povezan vedenjski slog" med prebivalci Slovenije, starimi od 25 do 64 let, v obdobju 2001,  2004, 2008 in 2012 zaznavajo trend naraščanja abstinentov in trend padanja čezmernih pivcev alkoholnih pijač.

Med leti 2001, 2004 in 2008 so zaznali tudi trend padanja deleža tistih, ki so se vsaj enkrat letno opili, a je žal ta delež v letu 2012 značilno porastel. "V obdobju 2002–2014 se je znižal delež 15-letnikov, ki tedensko pijejo alkoholne pijače, in delež 15-letnih fantov, ki so bili opiti vsaj dvakrat. Znižal se je tudi delež 15-letnikov obeh spolov, ki so bili prvič opiti v starosti 13 let ali manj," dodajajo.

anja.scuka@zurnal24.si