Četudi je veganstvo in vegetarijanstvo vedno bolj popularno, se na domači potrošnji trend še ne pozna ravno očitno – poraba mesa sicer pada, a zelo počasi, sodeč po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Se pa ponovno viša stopnja domače prireje mesa – ta je bila v letu 2015 rekordno najnižja v zadnjem desetletju. Stopnja uvoza mesa prav tako vsako leto narašča, če smo leta 2000 uvozili 34,41 ton mesa, smo jih v letu 2018 že kar 114,16. Največ se poje perutnine in svinjine, sledi govedina. Stopnja samooskrbe z mesom je, v primerjavi z začetkom stoletja, občutno nižja.
Sporna kakovost je znižala prodajo
Rahel upad v prodaji mesa na splošno so opazili tudi v Mercatorju – pravijo, da je bil ta bolj občuten leta 2018, lani pa se je poznal le pri rdečem mesu, ne pri perutnini. Prav tako so lani upad beležili v podjetju Spar Slovenija, kjer glavni razlog zanj pripisujejo dogajanju na področju mesne industrije, ki je zadevalo predvsem sporno kakovost mesa iz tujine. Nasprotno opažajo v Hoferju, kjer pravijo, da so meso in mesni izdelki priljubljeni čez celotno leto, prodaja tovrstnih izdelkov pa, kot trdijo, raste.
Na trgovinskih policah je vedno več mesnih nadomestkov
Popularni so tudi mesni nadomestki oziroma veganski ter vegetarijanski izdelki. V Hoferju v skladu s povečanim povpraševanjem širijo njihov nabor. Tudi v Mercatorju imajo v ponudbi več kot 550 vrst izdelkov, ki so označeni kot posebej za vegetarijance ali vegane – tako v t. i. suhem segmentu kot med svežimi pakiranimi izdelki. "Je pa seveda izdelkov, primernih za vegetarijance ali vegane, še več, saj so tudi med namazi, testeninami, čokoladami, prigrizki itd., torej jih je skupaj še veliko več vrst," pojasnjujejo. Ponudba, ki naj bi se stalno spreminjala in dopolnjevala, je pestra: od humusov, tofujev, narezkov različnih okusov, do klobasic, polpet, nadomestkov sira in podobno, tu pa so nato še nadomestki jogurtov, deserti, napitki …
"Prodaja tovrstnih izdelkov narašča, količinsko letno za približno 20-25 odstotkov," še pravijo v Mercatorju.
Trend ponudbe in prodaje mesnih nadomestkov ter ostalih izdelkov, primernih za vegetarijance in vegane, je viden tudi v Sparu. Kakšna je njihova ponudba? “V segmentu tovrstnih živil imamo široko ponudbo hlajene in suhe hrane, ki zajema več kot 430 izdelkov najrazličnejših kategorij, od nadomestkov mesa in mesnih izdelkov (zrezki, narezki, tofu …), namazov (nadomestki paštet, humus, zelenjavni namazi), nadomestkov jogurtov (sojini, kokosovi, mandljevi) in sirov, do različnih veganskih pripravkov za kuhanje (nadomestki smetane itd.),” pojasnjujejo.
Meso samo po sebi ni težava
Nutricionist in vodja programov Feelgood prehranskega svetovanja, Nenad Kojić, pa meni, da sam padec prodaje mesa in mesnih izdelkov najbrž ne bo imel bistvenega vpliva na splošno kakovost prehrane povprečnega Slovenca. "Nobeno živilo ali skupina živil sama po sebi nima takšne "teže", da bi zgolj neka zmerna sprememba zaužitega deleža bistveno vplivala na to kako "zdrava" bo posameznikova prehrana,” pojasnjuje. Sicer po njegovem drži, da je pogosto uživanje mesa v opazovalnih raziskavah večkrat povezano z manj ugodnimi izidi, a dodaja, da težava ni meso samo po sebi, temveč "cel komplet prehranskih navad tistih ljudi, ki uživajo meso". Kaj to pomeni? "Ljudje, ki pojejo več mesa, načeloma pojejo tudi manj vseh ostalih stvari, ki naj bi tvorili vzorce "zdrave prehrane": na primer zelenjave in sadja, stročnic, rib, polnovrednih žit ter mlečnih izdelkov iz posnetega mleka," razloži in doda, da naj bi poleg tega "mesojedci" v povprečju tudi slabše skrbeli zase in imeli pogosteje povišano telesno težo – predvsem slednja je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj večine kroničnih bolezni.
Bistvena razlika med predelanim in nepredelanim mesom
Zato je po njegovem težko verodostojno sklepati o neposredno škodljivosti uživanja mesa. "Če bi Slovenci pojedli dovolj zelenjave in sadja, stročnic, rib, polnovrednih žit in mlečnih izdelkov iz posnetega mleka, ter bi ob tem vzdrževali ugodno telesno težo, bi lahko brez kakršnikoli posebnih negativnih učinkov na zdravje najbrž pojedli še kak zrezek več kot do zdaj," verjame – še posebej, če bi to bil zares kakovosten zrezek in ne predelana mesnina. "Med obema skupinama – celi kosi mesa in predelane mesnine – namreč obstaja bistvena razlika v prehranski vrednosti in vplivih na zdravje. To je še ena pomembna razlika, ki v tovrstnih debata pogosto ostane spregledana," pojasni.
"Meso ni "obvezna oprema" prehrane"
Je torej po njegovem vegeterijanska ali veganska dieta sploh priporočljiva in zdrava? Koliko mesa naj bi se pojedlo, da bi to imelo pozitiven vpliv na zdravje? "Meso ni "obvezna oprema" primerne prehrane. Sicer je res, da lahko uživanje mesa olajša vnos nekaterih hranil – beljakovin, določenih B vitaminov in železa, cinka ter selena – ampak vse našteto lahko ponudijo tudi nekatere druge skupine živil. Prehrana, ki potrebe po teh hranilih doseže s pomočjo alternativnih virov, je lahko povsem enakovredna prehrani, ki se za ta hranila zanaša na meso," zatrdi Kojić. Vegetarijanska prehrana ima tako po njegovem mnenju na voljo cel kup enako dobrih alternativnih virov beljakovin in B vitaminov, tako da ob vključitvi zadostnih količin mlečnih izdelkov, jajc in rib, neuživanje mesa ni niti najmanjši problem.
Prehrana mora biti hranilno zadostna in energijsko uravnotežena
“Veganska prehrana zahteva nekoliko več pozornosti, ampak tudi to ni nemogoče – dober vir beljakovin so stročnice (ob dodatni pomoči semen in žit), večino B vitaminov ter železo, cink in selen pa v precej dostojnih količinah ponuja kombinacija žit, semen in oreščkov, ter sadja in zelenjave. Le vitamin B12 je v veganski prehrani praktično popolnoma odsoten in ga je nujno nadomestiti s prehranskim dopolnilom," pojasnjuje. Zaradi odsotnosti rib v veganski prehrani si razmislek o dopolnjevanju po njegovem mnenju zaslužijo tudi esencialne maščobe omega 3, katerih edinstveni prehranski vir so prav ribe. Tako je po mnenju Kojiča težko podati konkretno priporočilo o dnevni količini zaužitega mesa – precej bolj pomembno je, da je prehrana hranilno zadostna in energijsko uravnotežena. "Dokler sta obe merili izpolnjeni, se lahko meso v takšnih prehrani znajde v večji ali manjši količini, brez bistvenih negativnih ali pozitivnih učinkov," dodaja.
Fenomen "debelih veganov"
Paziti je treba tudi z mesnimi nadomestki in programom “za vegane”. “Oznaka vegansko živila ne naredi samodejno boljšega – pravzaprav gre v večini primerov za visoko procesirana in prehransko manj ugodna živila," poudari. Svež zrezek bo torej, prehransko gledano, neprimerljivo boljša izbira od predelane brezmesne klobasice.
“Slednja predstavlja skupino izdelkov, ki so načeloma slabši vir beljakovin in vitaminov ter mineralov, ki jih navadno pričakujemo od mesa. Ob tem pa so tovrstni izdelki po navadi tudi precej kalorični, kar lahko vodi v pridobivanje odvečne teže," dodaja.
"Nekdo, ki se "vegansko redi" in pridobiva odvečno maščobo, je že zaradi tega manj zdrav od "mesojedo vitkega" posameznika. Povišana telesna teža je skoraj zagotovo močnejši dejavnik tveganja za nastanek večine kroničnih bolezni kot katerakoli posamezna prehranska izbira," še zatrdi Kojić.
Glih v soboto grem po 15 kg res domače govedine ( pa rep sem izrecno naročil)..
kakovost mesa v trgovinah je katastrofalna.........
Menim, da je prodaja mesa padla, zaradi slabše kakovosti mesa. Zadnja leta se že pri vonju zazna zelo slaba kvaliteta …