V Evropi je bilo med 13. in 23. aprilom zabeleženih 34 primerov akutnega hudo potekajočega hepatitisa nepojasnjenega izvora pri otrocih. Razen v Španiji so bili vi otroci stari do 10 let, iz Španije pa poročajo o enem primeru, ko je zbolel 16 let star otrok. V Španiji so do zdaj potrdili 11 primerov, štiri na Nizozemskem, šest na Danskem, pet na Irskem, dva v Franciji, dva na Norveškem, po enega v Belgiji in Romuniji ter dva v Italiji. Zaradi odpovedi jeter so morali štirim otrokom jetra presaditi.
Konec marca so škotske zdravstvene oblasti sporočile, da so v treh tednih zabeležili pet primerov akutno potekajočega hepatitisa nepojasnjenega vzroka pri otrocih stari od 3 do 5 let. Natančna analiza je nato pokazala, da so imeli od 1. januarja letos skupno 13 takšnih primerov.
Osmega aprila so nato iz Velike Britanije poročali že o 74 primerih bolezni, štiri dni kasneje pa je ECDC že pozval vse države članice, naj nemudoma poročajo o takih primerih in naj bodo zelo pozorne. Do danes je bilo v Združenem kraljestvu prijavljenih že 114 primerov, vsi pri otrocih do 14 let. Opraviti so morali deset transplantacij jeter.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v soboto, 23. aprila, poročila, da je bilo po svetu prijavljenih 169 primerov nepojasnjenega hepatitisa – 114 v Združenem kraljestvu, 34 v EU, 12 v Izraelu, 9 v ameriški zvezni državi Alabama. 10 % otrok je potrebovalo transplantacijo jeter, en otrok je umrl.
Nenormalni jetrni testi
Po do zdaj znanih podatkih so pri sedmih od 34 primerov odkrili prisotnost adenovirusa, pri štirih pa sočasno okužbo z virusom SARS-CoV-2, je povedala infektologinja Mojca Matičič. V Angliji so opravili temeljito analizo 81 primerov, od katerih jih je 53 odstotkov že zapustilo bolnišnico, 47 odstotkov je hospitaliziranih, umrl ni nihče.
V 60 primerih so otroci imeli zlatenico, pri drugih pa so bili jetrni testi zelo nenormalni. Pri skoraj vseh je bil eden od simptomov bruhanje, 45 od 81 jih je imelo drisko, samo 25 povišano telesno temperaturo.
V 75 odstotkih primerov so dokazali prisotnost adenovirusa podtip F41, v zgolj 16 odstotkih pa je bil dokazan covid-19. Ali je adenovirus povzročitelj, še ne vedo.
Adenovirus pogosto povzroča okužbo prebavil, ki lahko poteka brez simptomov, pri imunsko oslabelih pa lahko povzroča več težav.
Vzroka še ne poznajo
Dr. Matičič je pojasnila, da še vedno ni jasno, kaj povzroča bolezen. Možnosti je več. Ena od možnosti je, da nek dodaten dejavnik vpliva na težko potekajoče vnetje jeter ali na imunski odziv, ki bi nato vse to povzročil. Po njenih besedah smo dve leti živeli v nenormalnih okoliščinah, ko se otroci niso družili in niso prihajali v stik z normalno krožečim virusom, ki bi spodbujal naravno odpornost.
Druga možnost je, da bi lahko karkoli drugega vplivalo na spremembo adenovirusa, kot na primer predčasna okužba s covidom. Tretja možnost je, da bi lahko buren odziv povzročila hkratna sookužba z drugim virusom, možni so tudi drugi vplivi iz okolja.
Ni izključena niti možnost, da je sam adenovirus mutiral in da nova različica lahko povzroča težek potek hepatitisa. Možno je tudi, da gre za drugačen potek okužbe z virusom SARS-CoV-2. Najmanj verjetna pa je možnost, da gre za novo različico virusa SARS-CoV-2.
Širok spekter preiskav
Epidemiologi se zdaj trudijo razjasniti, koliko je posameznih primerov v EU. Zavedati se je treba, da okužba lahko poteka tudi blago, brez simptomov. Opraviti je treba tudi analize eksplantiranih jeter otrok in vzorce biopsij jeter. Da bi prišli zadevi do dna, je treba pri otrocih opraviti spekter najrazličnejših preiskav, od testiranj na herpes viruse, toksikološke preiskave, odvzem kužnin, kot so bris nosno-žrelnega prostora, blata in krvi.
Dr. Matičič je povedala, da se je slovenska stroka že aktivirala in obvestila vse specialiste. "V Sloveniji so v tem mesecu obravnavali otrok, ki je izpolnjeval nekaj kriterijev, vendar še niso prišli do konca vzroku. Glede na jetrne teste bi sodil v to kategorijo, a za zdaj ni dokaza, ker še čakamo na izsledke raziskav," je povedala.
Epidemiološke povezave niso našli
Ni rečeno, da sodi vsak otrok z nenormalnimi jetrnimi testi v to kategorijo. Kriteriji, na katere so pozorni zdravniki, so da ima otrok, star do 16 let, več kot 10-krat nad zgornjo mejo nenormalne jetrne enicme in nima nobenega od znanega virusa hepatitisov in so se težave pri njem pojavile od 1. januarja letos dalje.
Svetovna zdravstvena organizacija epidemiološke povezave med primeri ni našla. Med 169 primeri sta samo dva para, kjer naj bi bila neka možna povezava, je niso do konca povezali. En otrok iz Španije je bil pred tem v Angliji, ampak dokončno povezave niso potrdili. "Ne moremo reči, da je stvar nalezljiva, čeprav potencialno lahko je. WHO ne priporoča nobenih posebnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, razen higiene rok in kašlja, kar velja tudi za druge viruse," je dejala.
Dr. Matičič je med znaki, na katere morajo biti starši pozori, navedla predvsem nenadejano bruhanje, rumenico kože in sluznic, svetlo obarvano blato in temno obarvan seč.