Več gospodarjev več zmede in tudi več nepotrebnih napak, zato je za bolnike še kako pomembno poenotenje nujne pomoči z dispečersko službo, na kar smo v Sloveniji čakali dobrih dvajset let.
S prvim marcem je bila kot samostojna enota znotraj Univerzitetnega kliničnega centra ustanovljena Dispečerska služba zdravstva, v aprilu je začel delovati Dispečerski center zdravstva Ljubljana, v novih prostorih pa bo predvidoma maja začel delovati tudi Dispečerski center zdravstva Maribor.
Delovanje dispečerskih centrov na območju celotne Slovenije se bo izvedlo predvidoma do konca leta 2019.
Enotna služba, ki usmerja pomoč na območju Ljubljane in okolice, kot rečeno že deluje, primer dobre prakse pa je nedavno oživljanje v Šiški, ko je dispečer s kličočim ostal na zvezi do prihoda ekipe, "novost, ki je stari sistem ni predvideval," nam je pojasnil vodja skupine za vzpostavitev Dispečerske službe v zdravstvu, ki je tudi vodja reševalne postaje UKC Ljubljana Andrej Fink
"Takoj ob klicu smo zaznali zahtevo po oživljanju, stekla je aktivacija mobilne enote nujne medicinske pomoči. Ker se je po sistemu vedelo, kje je defibrilator, je eden od prisotnih takoj stekel ponj. Z masažo srca je kličoči očividec začel takoj, po navodilih dispečerja preko telefona ... Po devetih minutah in 27 sekundah je bil naš rešilec pri bolniku. Po 55 minutah od sprejema klica je bil ta bolnik že v kliničnem centru. Ob tem se je zgodila še ena zgodba: zdravniki so se namreč odločili, da ga dajo na izven telesni krvni obtok, imenovani EKMO, ki je bil izpostavljen v uri in 14 minutah od klica, kar je izredno hitro. To pomeni, da se je zdravnik na terenu povezal z bolnišnično ekipo, ki ga je že čakala," reševanje na terenu, ki se je srečno končalo, opiše naš sogovornik.
Ob srčnem zastoju, ki se pripeti zunaj bolnišnice, danes v Sloveniji preživi le deset do štirinajst od stotih bolnikov. Ob takojšnji uporabi defibrilatorja bi lahko preživetje izboljšali za 30 do 70 odstotkov.
Glavno poslanstvo dispečerske službe v zdravstvu je sprejem klica o nenadnem dogodku, ki potrebuje intervencijo zdravstvenih služb na terenu, določanje prioritete sprejetim klicem in ustreznih intervencijskih ekip glede na naravo in lokacijo dogodka. Skratka, dispečer je tista usposobljena oseba na drugi strani, ki nam pomaga v stiski, ko se je naš najbližji nenadoma zgrudil po tleh. "Do sedaj je bilo veliko odvisno od posameznika, ki se je ukvarjal s kličočim, od njegove usposobljenosti in znanja," nam je pojasnil Andrej Fink, ki izpostavi nujnost enake obravnavo za vse.
Odprava nepotrebne izgube časa in napak
Kot je poudaril, sistem zdaj omogoča tudi hitrejšo odzivnost. "Tudi po novem sistemu boste po klicu na 112 najprej dobili regijskega operaterja. Ta vas vpraša, kaj se je zgodilo in kje. Po starem sistemu vas ta operater, ko ugotovi, da gre za zdravstveno težavo, usmeri k neki osebi, ki vas lahko še enkrat povpraša po istem. Torej, kaj in kje se je zgodilo, zakaj kličete? Če ta oseba ni zdravnik, vas veže naprej do zdravnika, kjer spet vprašajo, kaj se je zgodilo in šele po tem pride do odločitve. Potem se lahko pojavi nova težava, kot se je na primer zgodilo v primeru dežurne službe v Brežicah. Vpletena je bila zdravnica, ki je imela v tem času enega pacienta v ambulanti, drugega pa na terenu. Odločila se je, da ne gre na teren, kar je bila napaka. To je kasneje ugotovilo tudi sodišče. Gre seveda za ekstremni odklon, vendar gre za dober primer, za boljše razumevanje, kaj si želimo odpraviti," nam je še povedal vodja nedavno ustanovljene Dispečerske službe zdravstva.
Pridejo tisti, ki so najbližje
Za povečanje možnosti preživetja bodo dispečerji klicateljem naročili tudi, kako ravnati, k bolniku pa bodo poslali ekipo, ki bo lahko najhitrejša.
"Dobite operaterja, regijskega seveda, ki vas usmeri na dispečersko službo zdravstva. Dispečer vas bo sprejel in v tem času aktiviral sistem. Če bo na primer spoznal, da gre za srčni infarkt, kar pomeni rdeči alarm, bo sprožil gumb za aktivacijo za kar je zadolžena enota za koordinacijo in nadzor; ti ljudje namreč s pomočjo najnovejše tehnologije natanko vedo, kjer so v tistem trenutku ekipe za prvo pomoč. V programu na zaslonu računalnika se mu bo pojavila tabelica z najbližjimi prvimi posredovalci; lahko so to nenujna vozila, enota NNP, motor, skratka, kaj bo takrat najbližje v sistemu ... Ta človek bo torej v sistemu z računalniško miško označil ekipe in jih tako brez kakršnih koli debat poslal na teren," je prepričan Fink in doda, da bodo s tem pridobili dragocen čas.
vanda.levstik@zurnal24.si