Ustavno sodišče je razveljavilo člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa, da ima ženska v okviru specialistično ambulantne dejavnosti pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo do 43. leta starosti. Prav tako je razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo stroškov umetne oploditve v tujini.
Pritožnica je izpodbijala sodbo vrhovnega sodišča, ki je ugodilo zahtevi za revizijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zavrnilo njen tožbeni zahtevek. ZZZS je njeno zahtevo za povračilo stroškov dveh postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo na Češkem zavrnil.
Kot je spomnilo ustavno sodišče, je vrhovno sodišče poudarilo, da mora zavarovana oseba za uveljavitev povrnitev stroškov zdravljenja v drugi državi članici EU najprej izpolnjevati pogoje za uveljavitev zdravstvene storitve po predpisih Slovenije. Ker pritožnica ni izpolnjevala starostnega pogoja, ki ga za uveljavitev pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo določa drugi odstavek 37. člena pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni upravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev, opravljenih v tujini.
Ustavno sodišče je s sklepom samo začelo postopek za oceno ustavnosti omenjenega člena pravil, ki določa, da ima ženska pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo do dopolnjenega 43. leta starosti. Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki naj bi ga sporna določba pravil zdravstvenega zavarovanja podrobneje opredelila namreč določa le, da mora biti ženska v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so pravila zdravstvenega zavarovanja z navedeno določbo parom, v katerih je ženska dopolnila 43 let, brez izrecnega zakonskega pooblastila omejila dostop do te pravice. "S tem so prekoračila okvir ustavno dopuščenega podzakonskega urejanja človekove pravice do zdravstvenega varstva," so ocenili in zato drugi odstavek 37. člena pravil razveljavili.
Prav tako je ustavno sodišče razveljavilo tudi izpodbijano sodbo vrhovnega sodišča, ki je temeljila na določbi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, in jo vrhovnemu sodišču vrnilo v novo odločanje.
Odločbo so ustavni sodniki sprejeli s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Dunja Jadek Pensa in sodnik Matej Accetto, ki sta podala odklonilni ločeni mnenji. Sodnica Špelca Mežnar je dala pritrdilno ločeno mnenje.
ZZZS: Starostna omejitev je strokovno utemeljena
Na ZZZS so pojasnili, da je zakonodajalec odločitev o starostni meji prepustil strokovni presoji oziroma upoštevanju trenutnega stanja v medicinski stroki na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo. "Starostna meja 43 let je trenutno tista starost, ko še obstaja majhna verjetnost, da bo ženska s pomočjo postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo zanosila in rodila zdravega otroka. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja tako starostno omejitev postavljajo glede na dognanja in znanstvene standarde v medicini," so sporočili.
Medicinsko je dokazano, da nosečnost zunaj običajnega reproduktivnega obdobja lahko včasih predstavlja nevarnost za zdravje obeh, otroka in matere. "Določitev zgornje meje starosti 43 let za izvajanje postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo po mnenju ZZZS ne predstavlja določitve starosti ženske z namenom omejevanja njene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč predstavlja doktrinarno medicinsko starostno obdobje, v okviru katerega je postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo še strokovno utemeljen za zdrav razvoj ploda in brez nevarnosti za zdravje ali poslabšanje zdravstvenega stanja matere," so zapisali.
Na ZZZS menijo, da je določba, ki vsebinsko dopolnjuje in konkretizira zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, v korist otroka. "Ženska mora biti v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje," so poudarili.
Lahko pride do podaljšanja čakalnih dob
Poudarili so še, da starostna meja ne ureja zgolj vprašanja, kdaj so ti postopki učinkoviti, varni in uspešni, ampak tudi obseg uspešno opravljenih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Spomnili so, da je zmogljivost pri izvajalcih v Sloveniji omejena. "V primeru preobremenjenosti zaradi bistvenega povečanja števila neuspešno izvedenih postopkov bi se poslabšala dostopnost do oploditve z biomedicinsko pomočjo vsem ženskam v Sloveniji, na primer s podaljšanjem čakalnih dob," so zapisali.
Menijo, da je odločitev ustavnega sodišča opozorila na potrebo, da zakonodajalec pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nekoliko podrobneje opredeli z zakonom.
Slovenija je po dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in številu otrok, rojenih iz teh postopkov, ki se financirajo iz javnih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, med vodilnimi v Evropi, so sporočili. Po podatkih, ki jih ima na razpolago ZZZS, večina evropskih držav prakticira darovalstvo jajčnih celic do 43. leta starosti.