Ljudje se danes premalo zavedamo, kako ključna je za posameznika osnovna, vsakodneva prehrana, prirejena temu, kaj ta posameznik počne, pa ne samo v športu, ampak tudi v službi, ali pa če je nekdo bolan, pravi zdravnica dr. Nada Rotovnik Kozjek. 

Tega indeks telesne mase ne bo pokazal

Foto: youtube Doktorirala je iz presnove, na ljubljanskem onkološkem inštitutu vodi ambulanto za klinično prehrano. Po njenem je zelo nevaren stereotip, da je neka hrana zdrava za vse: za otroke, ljudi v aktivni fazi, nosečnice, starostnike, vrhunske športnike in bolne. "Vedeti moramo, kakšno je naše presnovno stanje, ki ga indeks telesne mase ne bo pokazal. Tukaj gre namreč samo za številko, ki zajema vse povprek, tako zdrave in bolne in ob tem pozabi, da se za zdrave populacijsko mogoče še kaj pokaže, za bolnike pa ne. Bolnik namreč potrebuje telesno maso," je pojasnila na novinarski konferenci ob predstavitvi kampanje "Pravi moški"-

Moški Zbolel naj bi eden od treh

Vodja oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in priznana triatlontka je kritična do diet, ki se jih po njenem, razen ob izraziti medicinski indikaciji na nako hranilo, ne bi smeli posluževati. Dodaja, da različni nasveti tako imenovanih prehranskih strokovnjakov ljudem uničujejo življenja. "Naši redni obiskovalci so postali že otroci, priklenjeni na prehranske strategije, ki jim te razne maščobne, LTH in še ne vem kakšne diete pacajo krvne slike že v obdobju adolescence," je poudarila. 

Prehranske smernice: Glede sladkorja se ne strinja... 

V Sloveniji velja 12 smernic zdravega prehranjevanja, kar je po mnenju specialistke klinične prehrane preveč splošno. Kar se nje same tiče, se ne strinja s točko glede uživanja sladkorja, saj ga bo, kot je dejala, pred naslednjim športnim podvigom potrebovala veliko. "Mislim, da je pri nas preveč aktivnosti usmerjeno v splošno prehranjevanjevanje. Splošna prehranska priporočila so nedvomno dobro podlaga, vendar jih je treba prilagoditi temu kam spadamo, ali smo mladi, stari..."

" Prihodnji teden bom pojedla petsto gramov sladkorja, saj se odpravljam na športno tekmovanje."

Na oddelku 23 letno dekle, ki bi vse dala, da bi lahko jedla

Foto: Profimedia Hujšanje Klinična prehrana pomeni vsako individualno prehransko obravnavo posameznika in presega samo prehransko svetovanje. Potrebno je spoznati vse zdravstvene značilnosti posameznika, njegove karakteristike, je pojasnila strokovnjakinja, ki prilagojeno osnovno prehrano svetuje vsakemu. "Diete zožujejo vnos nekaterih živil in ljudi silijo v enolično prehrano. Sadne diete so običajno vaje nekakšnih gurujev, ki so fokusirani v eno smer. Telo potrebuje energijo in hranila. Na kliniki imamo ljudi, ki živijo samo od infuzije, kar pomeni, toliko kot potrebujejo, toliko dobijo. Žal gre pri njih za to, da ne morejo jest. Na oddelku pa imamo 23 letno dekle, ki bi vse dala, da bi lahko jedla. Mi pa se do hrane obnašamo s kaznovanjem samega sebe. Sicer pa tudi pizza prav dobra hrana, če jo le porabiš," je dodala Kozjekova. 

V Sloveniji ni pravega znanja

Po njenem nam v Sloveniji primanjkuje znanja o pravilni prehrani. "Na žalost pri tem sodelujemo tudi mi, zdravstveni sistem, ki ima zelo šibko znanje s področja klinične prehrane. Tako sami nismo sposobni tega področja vnesti v sistem, kot del javnega zdravja. Vsak, ki se ukvarja s prehrano, bi moral poznati fiziologijo človeškega telesa. Le to med aktivnostjo ne delujejo enako, kot če sedimo. Takrat se nekaj dogaja in takrat na primer govorimo o klinični prehrani pri športu."

Tudi gibanje zdravi

Zdravnica je seveda poudarila pomen telesne aktivnosti. Gibanje nam omogoča, da ohranimo naše telo zdravo, gibanje tudi zdravi, je dejala. "Za rakaste bolezni je gibanje nekakšna nevroterapija. Gibanje namreč izboljša telesno funkcijo in kvaliteto življenja. Tisti, ki se že zjutraj odloči in telovadi, bo izboljšal večino stvari, ki jih bo počel tisti dan."

Mišice predstavljajo približno 45 odstotkov naše telesne mase. Ne omogočajo nam samo, da se gibamo, da smo funkcionalno sposobni ali da se ukvarjamo s športom. Kot velika beljakovinska struktura so po svoje presnovna banka za organizem. "Na kongresih o klinični prehrani se veliko pogovarjamo o tem, kaj se med aktivnostjo dogaja v telesu. Težko je verjeti, kaj vse se sprošča iz mišic, deluje na sosednje celice, deluje na hormonski sistem. Gibanje vpliva na regulacijo in presnovo našega telesa,"  poudarja in dodaja, da mora biti to gibanje pravilno usmerjeno.

Soli in sladkorja ne bi smeli samo kritizirati

Kozjekova še pove, da je želodec edini "nesrečni organ" ob telesni aktivnosti. "Ko se gibljemo, gre kri v dolujoče lokomotorne organe, v srce in pjuča, torej je zmanjka. In tukaj je ključ, da je treba ob športni aktivnosti prilagoditi vnose. Tukaj je tista točka, ko ne smemo samo kritizirati vnosa sladkorja in soli. Sol je ključna pri telesni aktvivnosti," je dejala zdravnica, ki je v svojem življenju srečala že veliko dehidriranih športno aktivnih pozameznikov. Ti so se izogibali snovem, prepotrebnim za aktivacijo presnove v telesu, kar jim je povzročilo hormonske motnje.

"Še kako poznamo low energy sindrom ali nizko energijsko razpoložljivost. Zgodi se, ko se gibljemo in ne jemo primerno. Ne razumem, kako lahko tako veliko ljudi nasede, da morajo dopoldne jesti sadje, popoldne pa zelenjavo, če gredo na telovadbo popoldne," je še dejala Kozjekova. 

Pazljivo z antioksidanti

Velik delež zdravja lahko vzamemo v svoje roke, če se le gibljemo in ustrezno jemo, nam torej svetuje zdravnica, ki še opozori na prehranske dodatke, predvsem antioksidante, ki jih ponujajo vsepovprek. "Gibanje povečuje antioksidativno zaščito in antioksidanti iz lekarne nam lahko to preprečijo.Telo tako ne zazna prostih radikalov, ki so stimulacija za to, da si telo samo zgradi zaščito. Stvari, kot so prehranska dopolnila, moramo jemati zelo resno in samo po predhodni prehranski obravnavi. Ni nobenega prehranskega dopolnila, ki bi ga kar tako priporočali. S tem si lahko naredimo škodo,"  je še dodala. 

Magazin Pozor: Ta dieta bo skrajšala vaše življenje