Na simpoziju o nevrorehabilitaciji pod vodstvom novega centra Itero v Ljubljani, so ugledni strokovnjaki iz Slovenije, Švice, Nemčije in Belgije predstavili najsodobnejše poglede na rehabilitacijo v nevrologiji s poudarkom na možganski kapi, cerebralni paralizi, nevrodegenerativnih bolezenskih stanjih in nezgodnih poškodbah možganov in hrbtenjače.

Glavna ugotovite srečanja je, da je robotska rehabilitacija absolutno prihodnost, za kar potrebujemo dobro usposobljene terapevte, ki znajo upravljati s to tehnologijo, v kar smo prepričali tudi na Žurnalu24.

Zdravje "Na srečo sem bil v dobri kondiciji, sicer bi šlo vse k vragu"

Po besedah direktorja Itera Iztoka Kremsera je cilj njihovega rehabilitacijskega centra, "da kot novinci na področju nevrorehabilitacije čim bolje poskrbimo za vse bolnike z nevrološkimi boleznimi in se na tak način čim bolj tvorno vključimo v to profesionalno okolje."

"Premalokrat se zavedamo, da hitra zdravstvena oskrba ni pomembna samo pri zdravljenju, ampak tudi pri rehabilitaciji. Integriran pristop k intenzivni rehabilitaciji je zelo pomemben, žal pa se pri nas soočamo s pomanjkanjem teh programov. V Sloveniji gre razvoj rehabilitacijske medicine v korak z razvitim svetom. To je zelo pomembno, saj je Slovenija ena najhitreje se starajočih družb, kar vse
pomembno vpliva na rehabilitacijsko dejavnost,"  je poudaril Robert Cugelj, ki je direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča ( URI Soča) v Ljubljani in dodal, da je v zadnjih letih zdravstvena politika začela vlagati tudi v preventivne programe, kar je edino prav in prvi koraki se že kažejo.

Bolnica "Ob hvaležnosti, ker se nekdo tako ukvarja s tabo, mi gre kar na jok"

Žal pa je bilo po njegovih besedah v zadnjih desetih letih zelo malo vloženega v področje rehabilitacije. "Ta resda ne rešuje življenj
neposredno, a močno pripomore k višji kakovosti življenja in zelo me veseli, da smo se začeli pogovarjati tudi o tem vidiku oskrbe," je dodal. 

Demografska slika se bo močno spremenila

Slovenski zdravstveni sistem se bo zaradi vse starejše družbe znašel pred vedno večjimi izzivi in preizkušnjami. Čez 15 let se bo demografska slika močno spremenila. V Sloveniji bo leta 2034 kar 40 tisoč ljudi manj. To pomeni, da bo za en Kranj in Sevnico skupaj manj ljudi, obenem pa bi lahko poselili za cel Maribor z ljudmi, starejšimi od 65 let,"  je dodal Klemen Grabljevec, specialist
fizikalne medicine na URI Soča. "Vse vlade po svetu se trudijo izboljšati ta trend in povišati BDP. To je po eni strani ugodno, po drugi pa prinaša tudi številne težave. Ena od njih je tudi vse gostejši promet, s čimer se bo povečevalo tudi število prometnih nesreč in s tem tudi potrebe po rehabilitaciji. Razvoj v medicini je vse hitrejši, vse več je minimalno invazivnih posegov, kar je dobro, saj se bolniki prej vračajo domov in v aktivno življenje. Če govorimo o nevroloških boleznih, vidimo, da je trend usmerjen v podaljševanje življenja bolnikov, ki so bili še pred desetimi leti obsojeni na smrt," je dodal Grabljevec, ki je poudaril, da so ti bolniki so upravičeni do rehabilitacije.

Učinkovito okolje za pacienta
 

Foto: Anže Petkovšek Itero Peter Oesch s klinike Valens v Švici, ki velja za eno najuglednejših klinik za nevrorehabilitacijo v svetovnem merilu, je dodal. "Seveda pa nobena tehnologija ni vredna nič brez ustrezno izobraženega osebja. Zelo je pomemben tudi odnos osebja do tovrstne tehnologije. In ko govorimo o dobri rehabilitaciji, sta ključni besedi učinkovito okolje. To pomeni, da ustvarimo okolje, v katerem pravilno zasnujemo razpored aparatov v prostoru, saj s tem zagotovimo natančno načrtovan potek rehabilitacije. Organizacija časa in uporabe aparatov za vsakega pacienta je zelo pomembna, vsekakor pa je prihodnost rehabilitacije v robotiki," je dejal ugledni strokovnjak.

Potrebe bodo samo še naraščale

V Sloveniji je rehabilitacija krita iz sredstev obveznega zavarovanja, težava je predvsem v tem, ker je kapacitet premalo glede na potrebe, zlasti zato, ker bodo te v prihodnje le še naraščale.

Zdravstveni sistem v Nemčiji 

Da to ni samoumevno in ni povsod tako niti v razvitejšem delu Evrope, je povedala  Claudia Miller Heising z nemške privatne klinike Neuroneum, ki jo je ustanovila skupaj z ostalimi člani svoje družine leta 2010 po tistem, ko je na lastni koži izkusila vso razsežnost težav z rehabilitacijo oseb po možganskih poškodbah. Kot pravnica si prizadeva, da bi imeli vsi državljani v Nemčiji pravico do rehabilitacije, ki bi jo pokrilo zavarovanje, kar zdaj ni tako. Izpostavila je zakon o socialnem varstvu, v katerem piše, da mora »javno zavarovanje poskrbeti za rehabilitacijo vsakega državljana.

Foto: Anže Petkovšek Itero

Individualna obravnava

Na srečanju so strokovnjaki poudarili interdisciplinarnost v tovrstni rehabilitaciji, kar pomeni, da poleg fizioterapevta prisotni še delovni ilogoped, medicinska sestra, psiholog, predvsem pa  je pomemben, individualni pristop. Kot je povedala Ivana Popović, fizioterapevtka iz Nevrorehabilitacijskega centra Itero, vsakega uporabnika obravnavajo individualno, kar pomeni, da še pred začetkom rehabilitacije dobro spoznjoo ne le njega, temveč tudi njegovo družino. "Zavedati se moramo, da v rehabilitacijo nikakor ne vstopa samo uporabnik, temveč vsi njegovi najbližji. Za končni uspeh rehabilitacije je pomembno, da upoštevamo človeka kot celoto, predvsem njegov dotedanji način življenja," je povedala.