Leta 2018 je za za posledicami samomora umrlo 353 oseb (274 moških in 79 žensk). Po mnenju strokovnjakov naj bi bil samomor v več kot 90 odstotkih povezan z duševno motnjo. Ob tem skrbijo napovedi, da bodo duševne bolezni do leta 2020 v svetovnem merilu na drugem mestu na lestvici najpogostejših bolezni.

Zdravje Svetovni dan duševnega zdravja: Pomoč potrebuje vse več otrok in mladih

Stanje duševnega zdravja prebivalstva je odsev splošnega stanja v družbi in naša država se po količniku samomora uvršča med deset najbolj ogroženih evropskih držav. "Samomor je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, zato je pri prizadevanjih za njegovo preprečevanje pomemben prav vsak od nas. Večino samomorov lahko preprečimo in veseli me, da v Sloveniji v zadnjem desetletju beležimo upad samomorilnega količnika, ki je najnižji po letu 1965. To je vsekakor vzpodbuda za naše delo v prihodnosti, ki kaže, da lahko skupaj premagamo marsikateri izziv za preprečevanje samomorilnega vedenja," ob jutrišnjem Svetovnem dnevu preprečevanja samomora dodaja minister za zdravje Aleš Šabeder.

Trend upadanja, vendar še vedno krepko nad povprečjem

Kljub trendu upadanja samomorilnega količnika je Slovenija ( 17,08 na 100.000 prebivalcev) še vedno nad evropskim povprečjem (11 na 100.000 prebivalcev) - kjer je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji opaziti upadanje umrljivosti zaradi samomora.

Moški štirikrat več

V opazovanem obdobju zadnjih desetih let (2008–2018) Slovenija beleži upad v vseh starostnih skupinah. Najbolj nestabilno gibanje količnika (večja nihanja navzgor ali navzdol med posameznimi leti) so zabeležili v starostni skupini 80–84 let ter pri najnižjih starostnih skupinah 10–14 let in 15– 19 let. "V vseh starostnih skupinah izstopajo samomori moških, ki so tri- do štirikrat pogostejši kot samomori med ženskami. Podobno kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti (posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah," ugotavljajo naši strokovnjaki. 

Pereče številke Eden od petih sodelavcev ima duševne težave

Najvišja stopnja umrljivosti zaradi samomora je v koroški, savinjski in zasavski regiji, najnižja pa v obalno-kraški še kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer so med drugim zapisali, da je sicer v Sloveniji poskusov samomora tudi od deset do dvajsetkrat več kot samomorov. Ti se pri nas "izrazito vežejo na socialno ogrožene ali marginalizirane skupine, kot so revni, slabše izobraženi, nezaposleni, starejši, kar posredno kaže, da ljudje pogosto skoznje izražajo in signalizirajo svojo širšo socialno ogroženost".

Izrazito izstopa občina Cerkvenjak

Po podatkih NIJZ, z najvišjo vrednostjo samomorilnega količnika krepko iztopa od povprečja občina Cerkvenjak. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila v tej občini, ki leži v podravski regiji v osrčju Slovenskih goric kar 102, 5. Gre za petletno povprečje, za podatke od leta 2013 - 2107. Slovensko povprečje je v tem obdobju znašalo 20 na 100. prebivalcev. Podrobnejše podatke o stanju v vaši občini najdete tukaj. 

Občine brez samomora v petletnem obdobju so Kobilje, Osilnica, Kungota, Cankova, Dobrovnik, Solčava, Trzin, Velika Polana, Makole.

Ozaveščanje na prvem mestu

Za ozaveščanje o samomoru se v mednarodni skupnosti že nekaj let uporablja rumeno-oranžna pentlja, ki je simbol zavedanja, da samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, sicer pa je predvsem znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor na kakršenkoli način prizadel. Omenjene pentljice bodo letos prvič v Sloveniji razširili med različnimi javnostmi (splošna javnost, politični in medijski predstavniki, sporočajo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

10 odstotkov z najtežjimi vprašanji

Sicer je danes na razpolago kar nekaj programov krepitve duševnega zdravja in preventivnih programov na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora. Na NIJZ so izpostavili program "To sem jaz," ki je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti pri otrocih in mladostnikih in se v obliki delavnic izvaja v šolskem okolju, hkrati pa s spletno svetovalnico www.tosemjaz.net omogoča mladim anonimen, javen, brezplačen in hiter dostop do strokovnega nasveta. "V sklopu svetovalnice je med vsemi vprašanji mladostnikov okoli 10 odstkov takšnih, ki jih označujemo kot najtežja vprašanja. Med njimi so zlasti motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenja ter različne oblike samomorilnosti," je opozorila Nuša Konec Juričič, NIJZ.