Po podatkih iz ZDA približno 34 odstotkov odraslih vsak dan uživa prehranska dopolnila, industrija na tem področju tudi drugod po svetu cveti kot nikoli doslej in je bila lani vredna 37 milijard dolarjev. 

Ste vedeli? V Sloveniji: Dosoljevanje bolj razširjeno med moškimi in v mestnem okolju

Vendar nove raziskave kažejo, da večina vseh teh vitaminov in mineralov na pomaga kaj dosti. Ameriški raziskovalci so analizirali več sto obstoječih študij, ob tem so jih zanimala dopolnila, ki naj bi po trditvah proizvajalcev zmanjšala tveganje za zdravje srca in ožilja.

Zaključki so pokazali, da gre pri večini za vstran vržen denar, nekateri tovrstni izdelki pa lahko celo povečajo tveganje za možgansko kap, študijo v mednarodni reviji, ki se ukvarja s področjem interne medicine Annals of Internal Medicine journal, povzema CNN. "Raziskava še kaže, da kljub obsežni prodaji in uporabi različnih prehranskih dopolnil, primanjkuje znanstvenih dokazov, ki bi podpirali uporabo številnih dodatkov," je povedal Bruce Y. Lee, profesor na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru, ki je sodeloval v raziskavi. 

Jemljejo jih milijoni

Multivitamini, ribje olje in antioksidanti so izdelki, ki jih jemljejo milijoni, vendar ne vplivajo na stopnje umrljivosti, so ugotovili strokovnjaki.

Skupina akademikov je analizirala 277 raziskav, v katerih je sodelovalo milijon ljudi. Ugotoviti so želeli učinke 16 različnih prehranskih dopolnil in osmih prehranskih diet. Ugotovili so, da večina od njih ni spremenila oziroma vplivala na smrtnost ali bolezni srca in ožilja.

Rezultati kažejo, da omega-3 maščobne kisline, ki se običajno nahajajo v ribjem olju, zmanjšujejo tveganje za srčne in koronarne bolezni, folna kislina je zmanjšala tveganje za možgansko kap, medtem ko jemanje kalcija in vitamina D povzroča večjo verjetnost kapi. Vse ostale sestavine, vključno z niacinom, železom in multivitamini, "niso imele pomembnega vpliva na smrtnost ali rezultate bolezni srca in ožilja."

Strokovnjaki jih ne priporočajo

Ugotovitve strokovnjake niso presenetile. "Razen za preprečevanje ali odpravljanje značilnega pomanjkanja, kot so nizke ravni vitamina D, ali v posebnih okoliščinah, kot je nosečnost, na splošno velja, da se prehranska dopolnila ne priporočajo splošni populaciji,"  je za Daily Mail povedala Susan Jebb, profesorica prehrane in zdravja prebivalstva na Univerzi v Oxfordu.

Nova raziskava, ki je vključevala skoraj milijon bolnikov pa ob tem ni našla dokazov, da lahko prehrana z nizko vsebnostjo soli zmanjša tveganje za smrt, s čimer pa se strokovnjaki niso strinjali in so označili za sporno. Po njihovem je takšne študije o koristnosti tako imenovanih prehranskih pristopov oziroma diet nemogoe izvesti, saj je težko več let natančno nadzorovali prehrano na tisoče  ljudi.

Profesor Lee, ki je sodeloval v študiji, se strinja, da so rezultati glede tega nejasni, kar je po njegovem posledica značilnosti študije in ne dejstva, da so diete z nizko vsebnostjo soli neučinkovite. "Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na smrtnost in vse to je težko pojasniti v takšnih kontroliranih in opazovalnih analitičnih raziskavah," je povedal raziskovalec, ki je dodal, da prebivalci v ZDA nasploh uživajo preveč soli. 

Glede soli si je znanost enotna

Sicer si je znanost glede prevelikega vnosa soli že dolgo časa enotna. Prekomeren vnos soli in s tem natrija je namreč dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja.

Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije tudi odrasli prebivalci Slovenije presegamo dnevni še varen vnos soli in to za kar 150 odstotkov. "Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti izven doma. Z osnovnimi živili zaužijemo povprečno od 5 do 6 g soli dnevno in tako že presežemo priporočila SZO. Številne raziskave so pokazale, da v razvitih državah kuhinjska sol, dodana v različnih fazah tehnološke priprave hrane ter pri pripravi obrokov v različnih restavracijah in menzah predstavlja okrog 75 % dnevno zaužite soli pri prebivalcih. Okrog 10–15 % soli zaužijemo v obliki začimb ter dosoljevanja hrane pri mizi in pri pripravljanju hrane. Naravno prisotna sol v še nepredelanih živilih pa predstavlja približno 10–12 % dnevno zaužite soli," je pojasnila Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.