V četrtek bodo vsi ljubitelji kave končno dočakali prvi uradni mednarodni dan kave, ki ga je razglasila Mednarodna organizacija za kavo. “Gre za dan, ko praznujemo potovanje raznolikosti, kakovosti in strasti,” pravijo.

Zato si v četrtek ob branju Žurnala24.si privoščite vašo najljubšo skodelico kavo, lahko pa je to priložnost, da poiskusite novo mešanico. 

Alkaloid kofein

Foto: Žurnal24 kava, kofein Kavo omenjajo že v devetem stoletju, ko naj bi jo odkrili na področju današnje Etiopije. Sveža kavna zrna so sprva le žvečili zaradi poživljajočega učinka, v trinajstem stoletju pa je bilo pridelovanje, praženje in mletje kave za pridobivanje cenjenega napitka razširjeno po vsem arabskem svetu. Gojenje kave se je izven arabskega sveta razširilo šele v 16. stoletju, komercialno praženje kave pa v 19. stoletju.

Razlog za njeno hitro priljubljenost je vsebnost alkaloida kofeina, ki daje poživljajoč učinek. Kofein se po pitju kave hitro vsrka iz črevesja v kri in že v desetih minutah doseže vrh delovanja. Njegova razpolovilna doba je 3,5 ure, učinek pa poneha po šestih urah.

Različni načini praženja 

Okus in aromo sicer kavna zrna pridobijo s praženjem, poznamo pa številne različne načine praženja, ki vplivajo tudi na sam okus. Popolnoma pražena kava ima denimo nekoliko grenak okus, nekateri pa pogrešajo prežgan okus, ki ga dobimo z močno ali celo dvakrat praženo kavo.

Pri srednjem praženju postane kava močnega okusa, a nima grenkobe. Pri bledem praženju dobijo blažje sorte poln okus in aromo.

Močno praženo kavo lahko postrežemo tudi pozno popoldan, svetlo praženo pa pijemo zjutraj in z melkom. Okus kave je odvisen tudi od sorte kavovca, sestave tal, podnebja, načina obdelave zrn in samega rokovanja z zrni. Posebne okuse pa pridobimo tudi z mešanjem različnih sort.

Takoj za nafto

"Kava, ki spada v družino Rubicae, uvršča tudi med najpomembnejše pridelke, saj se prideluje v več kot 80 državah na več kot 11 milijonov hektarjih zemlje," opisuje Draženka Komes iz Prehrambeno-biotehnološke fakultete Univerze v Zagrebu. Danes je kava druga najbolj iskana surovina na svetu, takoj za nafto. Ocenjuje se, da se dandanes dnevno popije več kot 2,25 milijarde skodelic kave.

Pojasnjuje, da je genom (DNA) kave je že vrsto let predmet raziskav: "Nedavno objavljeni rezultati pa so pokazali izjemno združevanje kromosomskih regij kave s kromosomskimi regijami vinske trte in paradižnika."

Da bi zagotovili zadostne količine surovin, kot sta kava in kakav za prihodnost, je preteklo leto skupina znanstvenikov Francoskega inštituta za raziskave in razvoj, Nacionalnega centra za sekvencioniranje in Univerze v Buffalu s pomočjo strokovnjakov Nestléjevega razvojno- raziskovalnega centra v Toursu, sekvencirala DNA kave Robusta. "To pomembno odkritje bi bilo lahko ključno za izboljšanje pridelka, kvaliteto in odpornost zrn, posledično pa bi lahko vplivalo tudi na prihodke pridelovalcev," pravi.

Deluje tudi proti raku 

Foto: Shutterstock kava napitek bela kava Znanstveniki so odkrili, da je večina genetskih struktur kave Robusta odgovorna za dve funkciji: obrambni mehanizem rastline in metabolične procese. Genom kave vsebuje specifične gene pomembnih obrambnih funkcij rastline, med njimi tudi N - metiltransferaze (NMT), ki sodelujejo v biosintezi kofeina.

"Kofein je kemijska spojina, sentetizirana s številnimi rastlinskimi vrstami, med njimi tudi kakavovec in čaj. Sintetizira se v listih rastline kave pa tudi v plodovih in semenih," opisuje. Delež kofeina v kavi je po njenih besedah odvisen od vrste rastline, geografskega porekla, vremenskih pogojev, časa žetve in pridelovalnih metod, intenzivnosti praženja ter načina priprave napitka.

Nove epidemiološke študije tudi potrjujejo pozitivne učinke kave, kot je na primer zmanjšanje rizika razvoja Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, diabetesa tipa 2, raka jeter in debelega črevesja.

anja.scuka@zurnal24.si