"Skupno ekonomsko škodo obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi neporabljenih ambulatno predpisanih zdravil ocenjujemo v Sloveniji na letni ravni v višini šest milijonov evrov," pojasnjuje Damjan Kos z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

ZZZS na tem področju sicer nima ne pristojnosti ne evidenc, a ker neporabljena zdravila predstavljajo velik strošek, so oceno naredili na podlagi empiričnih podatkov, ki so jih zbrali tudi s pomočjo terenske raziskave na domu, v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo leta 2004 in 2008. 

Ugotovili so, da so slovenska gospodinjstva po končani terapiji v 17,8 odstotkih zdravila spravila za kasnejšo uporabo, v 16,7 so jih vrnili v lekarne, v 6,7 zdravnikom, v 4,4 v posebne zbiralnike za ekološko uničenje, v 3,3 so jih podarili humanitarnim organizacijam. 28,9 odstotka neporabljenih zdravil so vrgli stran, 21,1 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, da "z njimi storijo nekaj drugega".

Ne sodijo v navaden koš ali straniščno školjko

"Na podlagi nekaterih informacij in stikov s tujci ocenjujemo, da v Sloveniji primerjalno gledano zavržemo relativno podoben obseg zdravil kot v razvitih evropskih državah s kakovostnim dostopom do zdravil," pojasnjuje Kos. "Z razliko, da je v nekaterih državah ozaveščenost prebivalcev, da so zdravila nevaren odpadek, ki ga ni dovoljeno zavreči v okolje, npr. v smeti ali straniščno školjko, bistveno višja kot pri nas."

Foto: Profimedia Zdravila

Po ponovni uvedbi možnosti vračanja zdravil v lekarne se je ocenjen delež neporabljenih zdravil po podatkih ZZZS pomembno zmanjšal - če je še leta 2004 znašal 1,63 odstotka vseh zdravi, se je do 2007 zmanjšal na 1,39 odstotka. Svežih podatkov o neporabljenih zdravilih po letu 2007 na ZZZS nimajo. 

Za zdravila 206,7 evrov na prebivalca

V letu 2014 je bilo predpisanih 16.661.861 receptov za zdravila, torej v povprečju 8,08 receptov oz. 19,1 pakiranj na enega prebivalca. V lekarnah je bilo izdanih 974.155.269 definiranih dnevnih odmerkov. Izdatki za zdravila na recept iz obveznega in dopolnilnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so tako znašali v povprečju 206,27 evrov na enega prebivalca.

Foto: NIJZ Poraba zdravil po skupinah (izdani recepti in stroški) - NIJZ



V letu 2014 je bilo po podatkih izdanih preko 17 milijonov receptov v vrednosti 432 milijonov evrov. Vsak prebivalec Slovenije je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v povprečju prejel 8,32 recepta s predpisanimi zdravili v vrednosti 210 evrov. V letih 2004 do 2014 je število izdanih receptov poraslo za 18,8 odstotkov. Med letoma 2012 in 2013 se je je zmanjšala vrednost izdanih zdravil v evrih za 0,73 odstotka, trend upada pa se po podatkih NIJZ kaže tudi v letu 2014. 

Vodijo zdravila za srce in ožilje ter psihiatrična zdravila

Največ zdravil je predpisanih za bolezni srca in ožilja ter bolezni živčevja. "Pri ženskah je bilo za bolezni srca in ožilja predpisanih največ receptov v pomurski regiji, pri moških v zasavski, sledita spodnjeposavska regija in jugovzhodna Slovenija," pojasnjujejo na NIJZ. "Najmanj receptov je bilo predpisanih za moške na gorenjskem in za ženske v osrednjeslovenski regiji."

Povprečno je bilo predpisanih 1.918 receptov za zdravila z delovanjem na živčevje za ženske in 1.148 receptov za moške. "Pri obeh spolih prednjači pomurska regija, sledita zasavska in podravska regija pri ženskah ter zasavska in koroška regija pri moških," pojasnjujeo na NIJU. "Najmanj receptov je bilo predpisanih tako za ženske kot  za moške v osrednjeslovenski regiji."

Sledijo zdravila za bolezni prebavil in presnove (12,1 odstotkov), zdravila za bolezni mišično-skeletnega sistema (7,2 odstotka), zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij (6,7 odstotka) in zdravila za bolezni dihal (6,2 odstotka).

S starostjo se poraba zdravil viša

Podatkov, koliko zavarovancev za zdravila iz zavarovanja ne koristi nobenih sredstev, na ZZZS ločeno ne zbirajo, je pa iz raziskave NIJZ razvidno, v katerih starostnih skupinah je izdanih največ in v katerih najmanj receptov.  Foto: NIJZ Poraba zdravil po starosti