“Prehranske navade, ki se oblikujejo v otroštvu in mladostništvu, vplivajo na način prehranjevanja in s tem tudi na zdravje v kasnejšem življenjskem obdobju,” opozarjajo strokovnjaki z Nacionalnega institute za javno zdravje (NIJZ). Hrana ima po njihovih ugotovitvah psihosocialni pomen, saj sta izbor hrane in odnos do nje povezana z izkušnjami in zgledi v zgodnjem otroštvu: “Prav zato je vključevanje zajtrka v zgodnjem otroštvu ključnega pomena, saj je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga.” 

“Zajtrk naj bi bil polnovredno sestavljen ter čim bolj pester in bogat z barvami in okusi, da bo spodbudil naše zanimanje. Osnova so polnovredna ogljikohidratna živila, ki dajo energijo za delo in ugodno vplivajo na zmeren dvig glukoze v krvi, kar podaljšuje občutek sitosti,” svetuje dr. Matej Gregorič z NIJZ. Z dodatkom kakovostnega beljakovinskega živila se po njegovih besedah še dodatno izboljša reševanje umskih nalog, pozornost ter spomin.

Foto: Shutterstock hrana zajtrk sok jajce pomaranča “Če temu dodamo še kos sezonske zelenjave ali sadja iz naše bližine, lahko še dodatno izboljšamo hranilno kakovost obroka,” dodaja. Pravi, da lahko za zajtrk preprosto pripravite različne kaše z mlekom ali navadnim jogurtom, ki jim dodate narezano sveže sadje. Uporabimo lahko tudi polnovredne vrste kruha, ki jih obogatimo s skutinimi namazi z dodatkom zelišč, pustega mesa ali rib, ter dodamo še kos sezonske zelenjave ali sadja.  

Vse več jih redno zajtrkuje

Podatki o prehranjevalnih navadah mladostnikov, zbrani v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC, 2002─2014), so razveseljivi, saj se je v zadnjih letih povečal delež mladostnikov, ki vsak dan redno zajtrkujejo, pravijo na NIJZ. Trend zadnjih let namreč kaže, da redno zajtrkuje skoraj polovica mladostnikov (45,1 odstotka), pred desetletjem pa je bil delež mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, nižji (39,4 odstotka). Razlike so opazne v spolu, saj s starostjo upada delež deklet, ki zajtrkujejo, in v starosti (zajtrkuje večji delež 11-letnikov kot 15-letnikov).

"Žal pa se od dnevnih obrokov še vedno najpogosteje opušča zajtrk. Ob opuščanju zajtrka otroci za jutranje psihične in fizične obremenitve nimajo dovolj energije, saj je zjutraj nivo glukoze v krvi prenizek," opozarjajo. Poudarjajo, da so tudi možgani precejšnji porabniki glukoze in je težko slediti pouku, ki zahteva aktivne miselne procese, pozornost in pomnjenje: "Nenazadnje organizem otroka potrebuje energijo, še preden se prične pouk."

Foto: Profimedia zajtrk Pravijo, da je za otroke, ki ne zajtrkujejo, prvi obrok dopoldanska malica, ki bi po Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih moral biti zgolj premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom. 

Otroci in mladostniki, ki redno zajtrkujejo, imajo po podatkih NIJZ bolj kakovostno prehrano, ki je bogata z vlakninami in revna z maščobami ter praviloma bolj ustrezen ritem prehranjevanja, kar pomeni, da se ustrezno prehranjujejo preko celega dne in izpuščenih obrokov ne nadomeščajo zaradi sladkih in slanih prigrizkov. "S tem seveda lažje vzdržujejo priporočeno telesno maso," pravi mag. Simona Mušič z NIJZ in ugotavlja: "Opuščanje zajtrka raziskave povezujejo z večjim pojavom čezmerne telesne mase med mladostniki in  povečano telesno maso v odrasli dobi." Na uspešnost ukrepov nakazuje tudi zmanjšanje deleža čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov (11- in 15- letnikov) prvič po letu 2010, čeprav je ta delež 17,1 odstotka mladostnikov v letu 2014 še vedno visok.

Letos vse generacije

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk bo tudi letos eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, ki ga bomo obeležili v petek, 18. novembra 2016. Po že ustaljenih načelih ga bodo na NIJZ izpeljali medresorno in medinstitucionalno, k sodelovanju pa želijo letos povabiti vse generacije. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je opravil vrednotenje izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se dotika procesov, izdelkov in v omejenem obsegu tudi širših vplivov. V letu 2015 je bil uspešno izveden že peto leto zapored s pomočjo medresornega in partnerskega sodelovanja, kar kaže tudi na to, da je projekt dober povezovalni mehanizem različnih inštitucij in resorjev na nacionalni ravni.

Ugotavljajo, da so za doseganje postavljenih ciljev izjemno pomembna stalna, večletna opozarjanja in osveščanja, za otroke in mladino pa so pri tem pomembne tudi zanimive spremljevalne dejavnosti, ki prispevajo k njihovi vključenosti in motivaciji. Spreminjanje utečenih navad in vedenj poteka po značilnem zaporedju, kjer posameznik najprej spreminja odnos, mišljenje in šele nato konkretno vedenje.

Nacionalni inštitut za javno zdravje  je  opravil  vrednotenje izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se dotika procesov, izdelkov in v omejenem obsegu tudi širših vplivov. V letu 2015 je bil s pomočjo medresornega in partnerskega sodelovanja uspešno izveden že peto leto zapored, kar kaže tudi na to, da je projekt dober povezovalni mehanizem različnih inštitucij in resorjev na nacionalni ravni. 

V tujini je bil Tradicionalni slovenski zajtrk predstavljen tudi kot primer dobre prakse.