V sodobnem času govorimo v glavnem o težavah z debelostjo, vendar je med nami tudi veliko podhranjenih. V bistvu so podhranjeni tudi takšni s preveliko telesno težo, kar je paradoks, so danes opozorili strokovnjaki. "Danes je pretežkih skoraj dve milijardi ljudi, 33 milijonov ljudi je podhranjenih, vsak četrti, ki je sprejet v bolnišnico, je danes tak," so podatki Slovenskega združenja za klinično prehrano. Veliko ljudi še vedno misli, da je podhranjenost mogoča le takrat, ko je hrane premalo. To seveda ne drži, saj podhranjenost nastopi predvsem takrat, ko je v hrani premalo za zdravje potrebnih živil.

Podhranjeni in hkrati debeli

Dr. Nada Rotovnik Kozjek Podhranjenost pomeni slabo prehransko stanje, ko nekdo nima dovolj energije, dovolj makro ali mikro hranil glede na potrebe. Ob tem je treba upoštevati še dejavnike, kot so starost, zaposlitev in zdravstveno stanje tega človeka. "Gre za to, da stanje podhranjenosti načenja delovanje vseh organskih celic. Takšni bolniki imajo tudi več psihičnih težav. Podhranjene, na primer rakave bolnike, tudi težje zdravimo," je dejala specialistka anesteziologije in strokovnjakinja za klinično in športno prehrano, ki je zaposlena na onkološkem inštitutu, Nada Rotovnik Kozjek. Dodaja, da slabo prehransko stanje poslabša potek vseh kroničnih bolezni.

"V ambulante družinske medicine prihajajo ljudje pred operacijami ali onkološki bolniki in to s seznami različnih prehranskih dopolnil. Sprašujem se, če imamo danes zdravniki dovolj znanj prepoznati bolnike s prvimi znaki prehranske ogroženosti," je dejala družinska zdravnica Milena Blaž Kovač, ki si želi, da bi tudi v primarni medicini dobili pomoč prehranskih strokovnjakov.

"Ljudje so veliko bolj zaskrbljeni ob naraščanju teže, kot če ta upada. V bistvu so najbolj zadovoljni starejši kronični bolniki, ki rečejo: 'Po tolikih letih diet mi je začela teža končno upadati'. Zgodi se, da pogosto spregledamo posledice tega upada,"  je opozorila zdravnica. 

Od dvajsetih uspe le enemu

Ob tem je spomnila na bolnike s preveliko telesno težo, ki si želijo hitro in učinkovito shujšati. Ti se po njenem zatekajo k raznim kvazi strokovnjakom ali dietam, posledica tega pa je, da se večina te teže vrne nazaj. "Debelost je neozdravljiva bolezen, s čimer se je treba sprijazniti. Od dvajsetih ljudi, ki se odločijo za takšno ali drugačno hujšanje, po petih leti uspe samo enemu,"  je dodala zdravnica, prepričana, da je treba debelost obravnavati podobno kot vse druge kronične bolezni: "Kot srčno popuščanje, sladkorno bolezen in arterijsko hipertenzijo. Če hipertenzijo prenehamo zdraviti, se tlak povrne nazaj, bolezen postane neobvladljiva in enako velja tudi za debelost." 

Tako kot pri ostalih kroničnih boleznih je tudi debelost treba pravočasno prepoznati, postaviti pravilno diagnozo, saj obstaja več vrst te bolezni. "Sledi pravilna individualna obravnava s sodelovanjem različnih strok: od zdravnika, dietetika, do psihologa in terapevta s področja športne dejavnosti," je dodala.

Hujšanje: Kaj delamo narobe?

In zakaj je debelost tako težko zdraviti? Naše telo ima določeno predstavo o telesni masi, kar pomeni, da se upira, je pojasnila zdravnica. "Ko telo zazna, da to maso izgublja, se začnejo aktivirati vsi regulatorni mehanizmi in skušajo to telesno maso vrniti na izhodišče. Prve štiri mesece hujšanja še nekako gre, potem pa se poveča apetit, organizem začne hraniti energijo za osnovne življenjske procese in ne nazadnje z vsakim hujšanjem izgubimo tudi mišično maso. Z vsakim ponovnim rejenjem namesto mišične mase pridobimo maščobno maso in z vsakim ponavljajočim se hujšanjem je tega več. Vse to kar prinaša stanske učinke, tudi slabšo samopodobo in če želite tudi podhranjenost," je opozorila zdravnica družinske medicine. 

"Debelost je kronična vnetna bolezen, zato ima debel človek tudi pridružene bolezni. Zelo nepravično je, da človeka, ki je debel in ima hkrati kronično bolezen, obravnavamo v smislu, češ ta ima dovolj zaloge in ne potrebuje prehranske obravnave, saj ni podhranjen. Tak človek potrebuje posebno in njemu prilagojeno prehrano."

Tek na dolge proge

Sicer je takšnega bolnika treba usmeriti predvsem v spreminjanje njegovih vedenjskih vzorcev. "Gre za tek na dolge proge, kar pomeni, da je treba poznati smer in intenzivnost napora. Smer pomeni normalizacijo telesne sestave, ki je izguba telesne maščobe ob čim manjši izgubi mišic. Izguba mišične mase prinaša več škode kot koristi," je še dodala sogovornica. 

Cel kup nestrokovnih pristopov merjenja telesne mase

Da je za učinkovito hujšanje potreben čas, se strinja tudi Kozjekova. "Samooklicani zdravilci seveda tega ne znajo ponuditi in tudi ne razumejo. Vidijo samo kilograme na tehtnici. Razpasel se je cel kup pristopov nestrokovnega merjenja telesne mase. To pomeni, da merijo stoje, kar ni pravilno in z aparaturami, ki so zelo komercialne. Prave aparature, s katerimi lahko približno zmerimo telesno maso, so podobne EKG- ju ... Treba se je uleči, biti umirjen,"  je povedala Kozjekova in opozorila, da takšno poenostavljanje naredi veliko škode našemu zdravju, kar se po njenem kaže tudi v podhranjenosti. 

"Za nas zdravnike je najtežje videti vse te žrtve, žrtve številnih nasvetov, marketinških pristopov. Imamo rakaste bolnike, ki jih ti preprodajalci kličejo, pridobijo njihove telefonske številke in jim živega hudiča prodajajo po telefonu. To je takšna invazija, da komaj preživiš kot bolnik. Mi smo navsezadnje tudi odvetniki bolnikov, mi jim moramo pomagati, vendar ne brez primernega znanja."

Mišičnemu vrhunskemu športniku zdravnik predlagal hujšanje

Kozjekova je še opozorila na tako imenovane dogme o debelosti, ko se le ta ocenjuje skozi indeks telesne mase. Po njenem le ta pade na izpitu takoj, ko človek zboli. Sicer je treba človeka obravnavati individualno. "Spomnim se športnika z indeksom telesne mase trideset. Ves zgrožen mi je dejal, da mu je zdravnik predpisal hujšanje. Naučiti se moramo, da nas ne definira naš kilogram, temveč sestava telesa. Ko bomo to rešili, bomo tudi lažje reševali vse te težave s slabimi prehranskimi navadami. Ko se bo zdravnik na primarnem nivoju zavedal, kako pomembna je prehrana in da imamo možnosti, ki jih strokovno rešujemo, se bom v miru upokojila," je o svojem poslanstvu povedala strokovnjakinja, ki meni, da je treba ozavestiti ljudi. 

Takšna invazija, da kot bolnik komaj preživiš

"Za nas zdravnike je najtežje videti vse te žrtve, žrtve številnih nasvetov, marketinških pristopov. Imamo rakaste bolnike, ki jih ti preprodajalci kličejo, pridobijo njihove telefonske številke in jim živega hudiča prodajajo po telefonu. To je takšna invazija, da komaj preživiš kot bolnik. Mi smo navsezadnje tudi odvetniki bolnikov, mi jim moramo pomagat, vendar ne brez primernega znanja," je še dodala Kozjekova.