Varuh človekovih pravic v posebnem poročilu opozarja na kršitve pravic osebam z duševno motnjo pri njihovi neprostovoljni nastanitvi in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. Zaradi prepolnih kapacitet osebe nastanijo na hodnik ali v skupne prostore, okrnjena je njihova zasebnost, pogosteje prihaja tudi do konfliktnih situacij.
Kot je pojasnil njen namestnik Ivan Šelih, je trenutno v štirih posebnih zavodih z verificiranimi varovanimi oddelkih, kjer je na voljo 80 postelj, nastanjenih 96 oseb.
Ni zasebnosti, med varovanci prihaja do konfliktov
V domu Lukavci dve osebi, za kateri v sobah ni prostora, bivata v skupnem prostoru, ki je nadzorovan s kamero, med njima pa je zgolj španska stena. Tudi sicer socialnovarstveni zavodi stanovalce pogosto nastanijo na hodnik, v jedilnico ali skupni dnevni prostor, sicer pa težave s prezasedenostjo rešujejo tudi tako, da v dvoposteljno sobo namestijo še tretjo posteljo, je pojasnil.
Opozoril je, da se stanovalcem na ta način okrni potrebna zasebnost in tudi uporaba kopalnice, sanitarij, omar, jedilnice in skupnih bivalnih prostorov.
V prenatrpanih prostorih varovanih oddelkov pogosteje prihaja do konfliktnih situacij, sporov, zlorab oziroma nasilnega vedenja med stanovalci oziroma med stanovalci in zaposlenimi, zavodi se soočajo s situacijami, ko niso več zmožni zagotoviti zadostne varnosti za stanovalce in zaposlene,.
Hud poseg v človekove pravice
Varuh sicer opozarja, da pomenita neprostovoljna nastanitev in pridržanje na varovanem oddelku hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine pridržane osebe, zato podpira krajšanje takšnih pridržanj in drugačne oblike obravnave oseb z duševnimi motnjami, ki potekajo v skupnosti oziroma v njihovem domačem okolju, je poudaril Šelih. Po njegovih besedah je vprašanje tudi, ali so na zaprtih oddelkih res samo tiste osebe, ki morajo biti, ali bi nekateri lahko bili drugje in bi se tako sprostila mesta v zaprtih oddelkih.
Toda ko sodišče odloči, da mora nekdo na zaprti oddelek, mora biti po Šelihovih besedah zanj na voljo prosto mesto. Država, ki je takšne nastanitve predpisala, je dolžna zanje zagotoviti dovolj ustreznih zmogljivosti in ustrezno obravnavo, je poudaril Šelih.
Kot je še pojasnila Nussdorferjeva, so poročilo že poslali ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve, in v obravnavo v DZ, prav tako pa ga bo v petek predstavila predsedniku vlade Miru Cerarju. Varuh sicer po njenih navedbah posebno poročilo poda o zadevi, ki jo že dolgo spremlja, a ni rezultatov; tokratno poročilo je v 22 letih deseto posebno poročilo, je še dodala.
Smo unikum v Evropi, priznava ministrstvo
Na ministrstvu, pristojnem za socialo, so glede poročila varuha o kršitvah pravic oseb z duševno motnjo v varovanih oddelkih odgovorili, da je problem nameščanja oseb v te oddelke medresorski in da rešitve iščejo. Delovna skupina je ugotovila, da je slovenska ureditev področja neustrezna in unikum v Evropi, zato jo je treba spremeniti, so navedli.
Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve (MDDSZ), potekajo dogovori za reševanje problematike nameščanja oseb v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov na ravni državnih sekretarjev njihovega ministrstva in ministrstva za pravosodje in zdravje, srečanj pa se udeležujejo tudi predstavniki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ter varuha človekovih pravic.
Sestajali se bodo
Prav tako se bodo predstavniki MDDSZ letos sestali na delovnih srečanjih glede reševanja neustreznega nameščanja z različnimi sogovorniki. Tako bodo denimo s predstavniki pravosodnega ministrstva govorili o nameščanju na varovane oddelke zgolj zaradi reševanja socialnih stisk, nameščanju nepokretnih oseb, odvzemu poslovne sposobnosti zaradi lažjega oziroma hitrejšega sprejema v socialnovarstveni zavod, o problematiki sodnih izvedencev oziroma izvedencev psihiatrične stroke in o spremembi kazenskega zakonika v zvezi z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja.
S predstavniki ministrstva za zdravje pa bodo med drugim govorili o širitvi mreže programov za obvezno zdravljenje na prostosti in javni objavi podatkov o možnostih vključevanja in kapacitetah. Prav tako bodo z vsemi deležniki iskali rešitve normativne ureditve oskrbe oseb z demenco, so pojasnili.
Ob tem so spomnili, da je bila lani ustanovljena tudi vladna delovna skupina za vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju, zaradi katerih ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih. Njen cilj je vzpostaviti sistem, ki bo odpravil dosedanje pomanjkljivosti in nepravilnosti v sistemu obravnave teh oseb.
Nujne spremembe zakona
Skupina je po pregledu praks iz tujine prišla do sklepa, da je obravnava teh oseb, kot jo poznamo v Sloveniji, ko se po določilih zakona o duševnem zdravju v posebne socialnovarstvene zavode namešča osebe, pri katerih zaradi duševnega stanja obstaja velika (ponovitvena) nevarnost storitve kaznivega dejanja, neustrezna in je unikum v evropskem prostoru. Zato je treba ureditev spremeniti, med drugim tudi s spremembami zakona o duševnem zdravju. Sprememba zakona, katere nosilec je ministrstvo za zdravje, je v pripravi, so pojasnili na MDDSZ, ki tudi sodeluje pri pripravah.