Pomanjkanje kadra v eni od strok vpliva na druge

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, na nekatere stroke, kot so urgentna medicina ali infektologija, neposrednega vpliva ne bo imel. Če bo sprejet v obstoječi obliki, pa bo prizadel denimo dermatologijo, plastično kirurgijo, maksilofacialno in oralno kirurgijo, verjetno pa tudi nekatere zobozdravstvene specializacije, kot je ortodontija, je na novinarski konferenci zdravniških organizacij opozoril David Vozlič s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

"Zasebno bodo delali storitve, ki so enostavne, ki jih ljudje tudi potrebujejo, ampak kompleksna oskrba tistih najhujših bolnikov, ki jo najbolj potrebujejo, pa bo trpela," je opozoril.

Zdravniki so na novinarski konferenci večkrat poudarili, da je medicina timsko delo. To pomeni, da pomanjkanje kadra v eni od strok vpliva tudi na delo specialistov v drugih strokah.

Slovenija Zanimivo, WHO nas kuje v zvezde kot primer dobre prakse

Ostali bi brez tretjine specialistov

Predstojnica dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj je opozorila, da bi ob sprejetju predloga zakona kliniko zapustila približno tretjina dermatovenerologov, kar bo podaljšalo čakalne dobe.

Več zdravnikov je ob tem tudi javno povedalo, da ob rednem delu občasno delajo v zasebnem sektorju. Vodja centra za nosečnice Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna Nataša Tul Mandič je pojasnila, da je zadnjih šest let v javnem sektorju zaposlena 80-odstotno, preostalih 20-odstotkov pa predstavlja delo, ki ga opravi kot samostojna podjetnica.

Po njenih besedah zdravniki nekaterih zdravstvenih storitev v javnem sektorju ne morejo opraviti, denimo izdajati drugih mnenj. Nosečnice si včasih želijo dodatne preiskave, ki jih javna zdravstvena zavarovalnica ne krije, je dodala. "Če bi popolnoma prekinila delo v zasebni ambulanti, zagotovo ne bi mogle do mene priti vse tiste ženske, ki si to želijo, imela bi še večji naval v javnem sistemu," je opozorila.

Manj zdravnikov v akademskem okolju

Foto: Miran Juršič Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo interne klinike UKC LJ Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver pa je povedal, da vsakih 14 dni dela pri koncesionarju, kjer je na voljo za druga mnenja in bolnikom iz tujine. "Jaz tam uživam kot zdravnik, ker imam čas se pogovoriti z njimi tako, kot je to prav," je dejal in ob tem poudaril, da absolutno podpira javno zdravstvo.

Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab pa je opozoril, da predlog zakona v ničemer ne bi izboljšal položaja zdravnikov, ki delajo v akademskem okolju. "Skrbi nas, kaj se bo zgodilo, če se bo veliko naših kolegov, vrhunskih strokovnjakov, odločilo za delo v zasebništvu in ne bodo več na voljo za pouk," je povedal.

Ministrstvo: "Odprti smo za predloge"

Ministrstvo za zdravje je 16. septembra v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je regulacija javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog med drugim omejuje delo pri zasebnih izvajalcih in vzpodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Predlog bo v javni razpravi do 16. oktobra.

Z ministrstva za zdravje so danes sporočili, da je javna razprava namenjena temu, da vsi deležniki podajo pripombe, mnenja in predloge. "Odprti smo za vse predloge in izboljšave, saj želimo pripraviti čim bolj kakovosten zakon, vendar ne bomo odstopali od tega, da ohranimo javno zdravstvo dostopno, kakovostno in brez doplačil za vse prebivalce in prebivalke. Vse v javni obravnavi prejete pripombe bomo skrbno preučili in smiselno vključili v osnutek novele, ki jo bomo nato posredovali v nadaljnji postopek," so napovedali.

dezurni@styria-media.si