Podatki raziskav kažejo, da v Sloveniji še vedno več kot polovica šolarjev ne zajtrkuje. "Zajtrk je najpomembnejši dnevni obrok, še posebej pa je pomembno, da ga uživajo otroci in mladostniki. Otroci, ki redno zajtrkujejo, imajo namreč boljše miselne in spominske zmožnosti ter tako lažje sledijo pouku," pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Raziskava z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC) iz leta 2014 kaže, da med šolskimi dnevi redno zajtrkuje 45,1 odstotka mladostnikov, kar je sicer več kot v letu 2002, ko je redno zajtrkovalo 39,4 šolarjev.

Opuščanje zajtrka povezano s prekomerno telesno težo

"S starostjo mladostnikov opuščanje zajtrka narašča in je pogostejše med dekleti. Mladostniki iz družin z višjim socio-ekonomskim položajem bolj redno zajtrkujejo kot njihovi vrstniki, ki prihajajo iz družin z nižjim socio-ekonomskim položajem. Opuščanje zajtrka povezujemo tudi z večjim pojavom čezmerne telesne teže med mladostniki,« pravi Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ.

Opuščanje zajtrka pa na NIJZ povezujejo s šolsko malico, ki jo učenci nižjih razredov imajo malico po prvi šolski uri, starejši po drugi, torej nekako med deveto in deseto uro.

"Še vedno mladostniki od vseh obrokov najpogosteje opuščajo prav zajtrk, kar lahko pojasnimo z dobro dostopnostjo do šolske malice, ki je v mnogih primerih prezgodnja ali preobilna," pravi Župančič Tisovčeva. 

Za šolski zajtrk ni zanimanja

Otroci, ki opuščajo zajtrk, običajno uživajo manj kakovostno prehrano, ki je revna z vlakninami in bogata z maščobami in sladkorji. Zato se šole trudijo ohraniti zajtrk, vendar se ta zaradi pomanjkanja interesa med učenci, pogosto ne izvaja, ugotavljajo na NIJZ. 

"V Sloveniji že tri desetletja beležimo resen javnozdravstveni problem naraščajočega deleža čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov, zdaj pa je tudi raziskava (HBSC, 2014) pokazala, da se je delež čezmerno hranjenih in debeli prvič po letu 2010  zmanjšal. Vedeti moramo, da se čezmerna hranjenost in debelost pri mladostnikih lahko pozna tudi v njihovem slabšem zdravstvenem stanju," opozarjajo strokovnjaki.  

Foto: NIJZ graf prehrana mladi

Izboljšaju zavedanja o pomembnosti zajtrka je namenjen projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poteka na dan slovenske hrane, vsak tretji petek v novembru. Šole in vrtci otrokom takrat postrežejo tradicionalni slovenski zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk. S tem se vzpodbuja tudi lokalna samooskrba, domača pridelava in predelava.