Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je na današnji tiskovni konferenci, kjer je predstavljala epidemiološke podatke za covid-19, opozorila, da epidemiologi opažajo večje število primerov mišje mrzlice.

"Očitno nas spremlja mišje leto"

"Očitno nas spremlja mišje leto in z njim mišja mrzlica, povezana z višjim številom glodavcev," je povedala Čakš Jagerjeva. "Ko začnejo ljudje čistiti vrtove, kleti, drvarnice, se ob vdihavanju mišjih iztrebkov lahko okužijo. Imamo že 47 primerov od začetka januarja." 

V primeru čiščenja dalj časa zaprtih prostorov priporoča dodatno previdnost - higieno rok, zaščito obraza in zračenje. "Kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, prostor razkužimo," je poudarila Čakš Jagerjeva. "Treba je biti pozoren ob dvigovanju prahu, ker lahko na ta način pride do okužbe."

Podobni znaki kot pri covid-19

Bolezen po besedah Čakš Jagerjeve poteka z vročino in številnimi znaki, ki so podobni covid-19. "Če ste počeli kar koli od naštetega in imate bolezenske znake, to povejte osebnemu zdravniku," je poudarila Čakš Jagerjeva in dodala, da je to zaradi epidemije covid-19 zelo pomembno, da bo lahko zdravnik posumil tudi na to možnost.

Okužba lahko poteka subklinično, bolnik niti ne išče zdravniške pomoči in mišjo mrzlico neopazno preboli, lahko pa s težko klinično sliko, ki se v nekaterih primerih konča tudi s smrtjo bolnika. V zadnjih 35 letih je v Sloveniji zaradi bolezni umrlo 15 ljudi, nazadnje je bila smrtna žrtev zaznana leta 2009.

"V težkih primerih po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska," razlagajo pri NIJZ. "Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je pet do 15 odstotna."

Porast okužb Za to nevarno boleznijo je v Sloveniji letos zbolelo že 239 ljudi

Potek mišje mrzlice je tako kot večina nalezljivih bolezni odvisen od vrste povzročitelja - virusa, kakor tudi od posameznika. "Najtežje oblike bolezni na stari celini povzroča virus Hantaan, ki pa v Sloveniji ni prisoten," razlagajo pri NIJZ. "Med virusi, ki se pojavljajo v našem okolju, virus Dobrava običajno povzroča težjo obliko, virus Puumala pa lažje oblike obolenja."

Pri prebolelih se razvije imunost

Pojav povečanega izločanja seča (poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja. "To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem," razlagajo pri NIJZ. "Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico se razvije doživljenjska zaščitna imunost. Ponovne okužbe niso opisane."

Foto: Profimedia Mišja mrzlica

Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih. "Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti)," razlagajo pri NIJZ. "Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih."

Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka

Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). S temi izločki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Nevarno za pohodnike in vrtičkarje! Tudi pri nas primeri mišje mrzlice

dezurni@zurnal24.si