Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni.

Medtem ko je leta 2003 za rakom materničnega vratu zbolelo več kot 200 žensk, jih danes okoli 120. Čeprav, za razliko od drugih rakov, za tem rakom praviloma zbolevajo mlajše ženske, v Sloveniji zaradi učinkovitega presejalnega programa Zora v zadnjih letih zbolevajo najpogosteje ženske po 50. letu starosti, ki se niso redno udeleževale programa Zora, državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb.
 

Zdravje Teden boja proti raku: Programi, ki dokazano rešujejo življenja

"Neodzivnice praviloma zbolijo za razširjeno ali razsejano obliko raka, pri katerem je napoved izida bolezni slabša. Pri ženskah, ki se redno udeležujejo presejalnih pregledov, praviloma odkrijemo že predrakave spremembe (in jih zdravimo, preden se rak sploh razvije) ali pa odkrijemo raka v začetnem stadiju, ko je z enostavnim operativnim posegom dobro ozdravljiv. V Sloveniji se pregledov premalo udeležujejo predvsem starejše ženske, med 50. in 64. letom starosti," so zapisali v Zori.

Od uvedbe državnega preventivnega presejalnega programa za raka materničnega vratu ZORA v Sloveniji v letu 2003 do danes beležimo kar 50-odstotni upad števila novih primerov bolnic z rakom materničnega vratu in se tako uvrščamo med evropske države z nizko pojavnostjo tega raka. 

Pod evropskim povprečjem

Po zadnjih podatkih Registra raka na Onkološkem inštitutu je v letu 2015 za rakom materničnega vratu na novo zbolelo 119 žensk (11,4 obolelih na 100.000 žensk). V zadnjih letih zaradi te bolezni pri nas umre 30-40 žensk letno. Najpogosteje obolevajo ženske stare od 50 do 64 let. Obolevnost je v nekaterih evropskih državah nižja (pod 10 obolelih letno na 100.000 žensk), vendar pa je zaradi uspešnega odkrivanja najbolj zgodnjih oblik raka materničnega vratu smrtnost zaradi tega raka v Sloveniji pod evropskim povprečjem.

Skoraj vsi raki materničnega vratu so posledica trajne okužbe z določenimi visokorizičnimi genotipi humanih papilomskih virusov (HPV), s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži okrog 50 do 80 odstotkov spolno aktivnih žensk, dodajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Virus se prenaša s kože na kožo

Foto: Profimedia Na onkološkem inštitutu pojasnjujejo, da se HPV 16 in 18, ki sta najpogostjejša med virusi HPV, prenašata s kože na kožo ob vsaki obliki spolnega odnosa: "Dejavniki tveganja za okužbo s HPV so začetek spolnih odnosov v zgodnji mladosti, prebolele spolne bolezni in številni spolni partnerji. Tveganje povečujejo tudi številni porodi, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, družinska obremenjenost, okužba s HIV," dodajajo.  

Ljudje okuženi s HPV večinoma sploh ne vedo, da so okuženi. HPV najdemo v koži ali sluznicah in običajno ne povzroča nobenih težav. Pri večini žensk (90 %) okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine, pri nekaterih ženskah (10 %) pa se lahko razvije trajna okužba s HPV. Pri teh je tveganje za razvoj hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu večje, še navaja NIJZ.

Na začetku brez pravih opozoril 

Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70 do 80 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu. Sicer so prvi simptomi in znaki te bolezni pojavijo pozno, ko se je bolezen že razvila, opozarjajo strokovnjaki. Ti znaki so:

• krvavitev ali rjavkast izcedek po spolnem odnosu oziroma med dvema menstruacijskima krvavitvama;
• krvavitev v menopavzi;
• dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice;
• boleč spolni odnos;
• stalne bolečine v križu (če niso posledica težav s hrbtenico);
• pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin (če ni posledica vnetja mehurja).

Starši, cepite svoje deklice

Po podatkih NIJZ je v Sloveniji premajhna precepljenost otrok proti virusu HPV. V Zori zato staršem svetujejo, da cepijo svoje otroke proti virusu HPV, saj so cepljena dekleta pomembno manj ogrožena za predrakave spremembe in raka materničnega vratu: "Statistični podatki kažejo, da se proti HPV cepi manj kot polovica deklic, kar zdaleč ni dovolj za tako imenovano čredno imunost," je ob Evropskem tednu preprečevanja raka na materiničnem vratu dodala epidemiologinja Urška Ivanuš. 

Dovoljenje za splošno uporabo v Evropi imajo tri vrste cepiva; cepivo, ki ščiti pred okužbo z dvema; cepivo, ki ščiti pred okužbo s štirimi in cepivo, ki ščiti pred okužbo z devetimi genotipi HPV. Štirivalentno cepivo  je pri nas na voljo od leta 2006, dvovalentno od leta 2007.  Devet-valentno cepivo je v Sloveniji je na voljo od druge polovice leta 2016.

Tako je na primer cepljenje z najnovejšim devet-valentnim cepivom, ki vsebuje vsebuje še pet dodatnih genotipov HPV, 
namenjeno za preprečevanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, zunanjega spolovila, nožnice in zadnjika, ki jih povzročajo genotipi HPV vsebovani v cepivu, ter preprečevanje genitalnih bradavic, ki jih povzročajo specifični genotipi HPV.

Okužba s HPV  ne povzroča le raka na materničnem vratu, pač pa tudi lahko po drugih organih. Na leto v Sloveniji zaradi okužbe s HPV zboli 200 bolnikov, od tega je okoli 120 rakov na materničnem vratu, ostali so raki penisa, anusa, grla itd. Poleg tega ginekologi na leto obravnavajo okoli 2000 predrakavih sprememb na materničnem vratu.

Genitalne bradavice

Nekateri genotipi HPV povzročajo tudi genitalne bradavice, ki sicer niso nevarne, so pa nadležne za bolnike. Genitalne bradavice ima odstotek spolno aktivne populacije in 17 odstotkov žensk, starih od 20 do 29 let, je dodala Ivanuševa.

dezurni@žurnal24.si