"Beležimo vsaj 640 000 obiskov dežurne službe na primarnem nivoju na leto, pri čemer je kritično bolnih, ki obiščejo urgenco, le pet odstotkov," pravi Gregor Prosen iz ZD Maribor, predsednik sekcije za urgentno medicino Slovenskega zdravniškega društva.

Leto in pol od začetka delovanja novih urgentnih centrov, na urgence prihaja ogromno bolnikov, ki ne potrebujejo nujne pomoči oziroma niso življenjsko ogroženi, pač pa vidijo možnost za hitrejšo obravnavo in diagnostiko.

Slovenija Na urgenco k specialistu

Večina bolnikov, ki obiskujejo dežurno službo, se zaveda, da niso “kritično bolni”, a ne morejo oziroma nočejo počakati do obiska pri izbranem osebnem zdravniku. "Tako velik obisk dežurnih služb jasno kaže na preslabo dostopnost do osebnih zdravnikov," pravi Gregor Prosen iz ZD Maribor, predsednik sekcije za urgentno medicino Slovenskega zdravniškega društva.

Na urgenco zaradi mozolja v nosu

Ljudje na urgenco prihajajo tudi zaradi zelo banalnih problemov, kot je mozolj v nosu, praska in lažji izvini ter blag glavobol, ki ga je mogoče odpraviti s paracetamolom, razlaga predstojnika urgentnega centra UKC Maribor Roman Košir.

V okviru dvanajstih slovenskih bolnišnic trenutno deluje deset urgentnih centrov.

"Urgentni centri niso poliklinike"

"Prebivalce Slovenije je potrebno informirati, da so urgentni centri in klic na številko 112 vstopna vrata za oskrbo kritično bolnih in poškodovanih. Torej so namenjeni tistim, ki lahko zaradi svojega stanja izgubijo življenje. Urgentni centri pa vsekakor niso poliklinike," poudarja Prosen. "Urgentni centri morajo biti edina vstopna točka v zdravstveni sistem, ki je odprta 24 ur na dan in za vse bolnike. Ampak to bo možno le, če se bomo vsi držali dogovora, torej da bodo zdravniki zagotavljali nujno pomoč na najvišjem nivoju, prebivalci pa ne bodo izrabljali teh odprtih vrat."

Neverjetno Urgenca: nekateri pacienti pridejo vsak teden

V Novem mestu nenujne preiskave zaračunavajo

Na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju bolnikom, ki na urgenco pridejo zaradi nenujnega stanja, storitev lahko zaračunajo. Plačevanje neurgentnih pregledov so zaradi številnih zlorab 1. oktobra uvedli na urgentnem centru Novo mesto. Po dveh tednih so beležili upad obiska za približno 15 odstotkov, manj obravnav je bilo predvsem čez vikend in na splošno v enoti za hitre preglede, težave so ostale v enoti za poškodbe, predvsem zaradi pacientov, ki prihajajo z napotnico s stopnjo nujnosti 1.

"Število pacientov, ki smo jim storitev zaračunali, je sorazmerno majhno - gre za paciente, ki jim je zmanjkalo zdravil, ali take, ki zlorabljajo sistem nujne medicinske pomoči. Paciente v času, ko imajo dostop do osebnega izbranega zdravnika in ki prihajajo z manjšimi težavami, preusmerjamo k izbranemu zdravniku na primarni ravni," je za Dolenjski list povedal Predstojnik centra Bojan Kostić.

Manjka 200 do 300 specialistov

Nenujni bolniki, ki prihajajo na urgenco, otežujejo delo specialistov urgentne medicine, ki jih je v Sloveniji občutno premalo. "Na državnem nivoju bo potrebno poenotiti delo v urgentnih centrih, do konca bo potrebno zgraditi tudi informacijski sistem. Največji problem pa predstavlja kadrovska zasedba. Potrebujemo od 200 do 300 specialistov urgentne medicine, ki so nosilci zdravstvene dejavnosti, da bomo zapolnili kadrovske vrzeli. Trenutno pospešeno izobražujemo specialiste, bomo pa pri reševanju problematike potrebovali tudi podporo države," pravi Košir.

"Pravkar so bili odprti novi prostori internistične in nujne prve pomoči UKC Ljubljana. Sedaj pa pregledujemo in usklajujemo načrte za izgradnjo urgentnega kirurškega bloka. Verjamemo obljubam, da bodo sredstva zagotovljena in upam, da bomo v novem kirurškem centru UKC Ljubljana z delom pričeli že leta 2020," poudarja Anže Kristan, vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana.

Otvoritev urgence Končno: Ležanja po hodnikih ni več

Veliko bolnikov, malo urologov

V tretji fazi izgradnje diagnostično-terapevtskega servisa bodo v Ljubljani odprli tudi nujno urološko medicinsko pomoč. Glede na izkušnje v drugih spacialnostih in glede na hudo pomanjkanje urologov se pripravljajo na to, da bi preprečili izrabljali urgentne pomoči za hiter dostop do specialističnega izvida.

Tako so po besedah predstojnika kliničnega oddelka za urologijo Tomaža Smrkolja pripravili nabor uroloških diagnoz in stanj ter jih razvrstili glede na stopnjo nujnosti. "Ni zdravstvenega sistema, ki bi prenesel urgentno obravnavo bolnikov ob malo povišanem PSA. Takšna razdelitev glede na nujnost je naš načrt, kako se bo pa obneslo, pa ne vemo," je dejal.

dezurni@zurnal24.si