Lani je naša država uveljavila težko pričakovan ukrep o omejitvi dokazano nevarnih snovi v prehrani, to je trans maščobnih kislin. "Zaužitje petih gramov transmaščob našemu zdravju povzroči nekaj podobnega kot pet do deset pokajenih cigaret na dan," smo med drugim v zadnjih letih opozarjali tudi na Žurnalu. Glavni pobudnik in vodja projekta "Trans maščobe v živilih", Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pa je ob tem pojasnil, da spoznanja o nevarnosti teh delno hidrogeniranih rastlinskih maščob izvirajo iz 70. tih let prejšnjega stoletja.

Jeste jih tudi vi Transmaščobe: Krive za več kot pol milijona smrti na leto

Takrat so namreč ugotovili, da je s srčno-žilnimi boleznimi povezana povečana umrljivost v Veliki Britaniji verjetno povezana z uživanjem vse večjih količin hidrogeniranih maščob. "Kasnejše raziskave so to potrdile in pokazale, da so glavni krivec za povečano tveganje ravno trans maščobne kisline, ki jih je bilo največ v delno hidrogeniranih rastlinskih maščobah," je dodal naš strokovnjak.

Slovenija: Zaskrbljujoča mednarodna raziskava

V Sloveniji je do pomembnega preobrata prišlo v letu 2015, ko ja danski raziskovalec Steen Stender predstavil mednarodno raziskavo, ki je pokazala, da se je v obdobju med letoma 2012 in 2014 v Sloveniji prisotnost živil z industrijsko dodanimi trans maščobami v piškotih povečala za preko 300 odstotkov.

Prva članica Unije, ki je omejila dovoljeno vsebnost transmaščob v oljih in maščobah, je bila Danska leta 2003. Podobne ukrepe so kasneje uvedle tudi Avstrija (2009), Madžarska (2013) in Latvija (2015).
 

Danski raziskovalci so takrat odvzeli vzorce živil v trgovinah prestolnic številnih držav srednje in jugo-vzhodne Evrope, tudi v Sloveniji in ugotovili, da je na naših policah iz leta v leto več uvoženih vafljev in piškotov, proizvedenih na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kjer proizvajalci še vedno uporabljajo zastarele postopke izdelave in poceni surovine.

Slovenija Zdravju nevarnih transmaščob v Sloveniji celo več

Sledili so slovenski rezultati iz leta 2016. Na Inštituutu za nutricionistiko so takrat ugotovili, da so trans maščobe iz margarin, ki jih kupujemo v naših trgovinah v glavnem izginile, čeprav so težave drugje. "Ugotovili smo, da margarine na trgovskih policah v Sloveniji trans maščobnih kislin sicer skoraj ne vsebujejo več, nasprotno pa so bile znatne količine teh škodljivih maščob najdene v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki so jih uporabljali nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil, predvsem pekarne in slaščičarne," je ob takratni predstavitvi dejal Pravst.

Zdravje Transmaščobe: Tokrat pod drobnogledom margarine

Pri pregledu predpakiranih živil na prodajnih policah so še ugotovili, da se te maščobe najbolj pogoste v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih.

V ZDA so jih prepovedali, EU še kar menca Nevarne transmaščobe: v ZDA jih prepovedujejo, Evropa pa še kar menca

"Po tem, ko so se ZDA leta 2015 odločile postopoma prepovedati uporabo delno hidrogenirane maščobe v živilih, je bil podoben ukrep pričakovan tudi v Evropski uniji, do česar pa ni prišlo."

 

Velika zmaga slovenskih strokovnjakov

Lani je je ministrstvo za zdravje skupaj z ministrstvom za kmetijstvo po vzoru nekaterih evropskih držav pripravilo pravilnik, ki v Sloveniji prepoveduje prodajo živil z več kot dvema gramoma transmaščob v sto gramih maščobe oziroma živil. "Gre za pomemben korak k zaščiti zdravja, zlasti nosečnic, doječih mam, dojenčkov, otrok ter vseh skupin prebivalstva. Veseli smo, da nam je na tem področju uspelo priti ob bok Danski in Avstriji ter prehiteti zakonodajo EU," je ob pomembni zmagi slovenskih strokovnjakov, zdravnikov in nutricionistov, poudarila zdravnica na Pediatrični kliniki in ena izmed glavnih pobudnic Nataša Fidler Mis.

Zdravje Vložili zakon za obvezno omejitev nevarnih transmaščob v živilih

Najstrožji pravilnik na svetu

Po navedbah inštituta "gre za najstrožji pravilnik na svetu, saj ne posega le na področje živil, ki se prodajajo potrošnikom, temveč tudi na področje surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil. Pravilnik velja tako za predpakirana kot nepredpakirana živila, vključno z živili v gostinskih obratih." 

"Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je lani maja razkrila načrt za prepoved transmaščobnih kislin, ki letno zakrivijo več kot 500.000 smrti. V okviru kampanje želijo razširiti dobre prakse iz držav, ki so že omejile uporabo teh zdravju nevarnih sestavin."

Še zadnje vzorčenje

V obdobju prehodnega roka pravilnika so lani decembra izvedli še zadnje vzročenje in sicer na območju Osrednje Slovenije, Štajerske in Goriške. Takrat so ugotovili, da nekatere čaka še veliko dela. Nekaj mesecev pred polno veljavnostjo pravilnika so namreč v polovici odvzetih vzorcev rogljičkov našli preko 6 odstotkov trans maščobnih kislin, medtem ko jih novi pravilnik dovoljuje največ 2 odstotka. "Nekatere proizvajalce na tem področju očitno čaka še kaj nekaj dela, da bodo zagotovili varnost živil,” je ob predstavitvi raziskave dejal Pravst.

Od včeraj zares

7. aprila 2019, torej včeraj se je izteklo prehodno obdobje. "Takrat na tržišču ne sme več biti živil, v katerih bi bila presežena predpisana vsebnost trans maščobnih kislin," pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. Gospodarstvo je na nov pravilnik pripravljeno, so zagotovili tako v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Sloveniji kot pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Da so pripravljeni na nov pravilnik, so po pisanju STA zagotovili tudi trgovci Mercator, Spar in Hofer.

Inšpektorji gredo v nadzor

Pripravljeni so tudi v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki bo izvajala nadzor na trgu. "Inšpekcija bo preverjanja izvajala v rednih nadzorih nosilcev dejavnosti in v začetni fazi s posebnim nadzorom določenih tipov proizvajalcev, med njimi zlasti proizvajalcev pekovskega peciva. Živila bo preverjala tudi z vzorčenjem in analizami," so povedali za STA.

Globe tudi do 15 tisoč evrov

Če bodo inšpektorji našli živilo s presežno vsebnostjo transmaščob, bodo zanj odredili začasno prepoved prodaje ter umik s trgovskih polic. Pravno osebo lahko doleti globa od 2000 do 15.000 evrov, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa od 800 do 12.000 evrov. Če nosilec živilske dejavnosti tveganja glede transmaščobnih kislin ne bo obvladal v svojih notranjih kontrolah, mu bodo to odredili z upravno inšpekcijsko odločbo, so še navedli.

vanda.levstik@zurnal24.si